Mare
član
Pridružen/-a: 18.01. 2006, 20:12
Prispevkov: 16
|
 Objavljeno: 25 Jul 2007 14:05 Naslov sporočila: Predlogi sprememb zakonov (ZS in ZSS) |
 |
|
CIVILNO DRUŽBENA GIBANJA ZA PRAVNO DRŽAVO IN DEMOKRACIJO
SPODBUDE ZA UVELJAVITEV ODGOVORNOSTI IZVAJALCEV V PRAVOSODJU
I. IZHODIŠČA
Po 44. členu Ustave Republike Slovenije (dalje: Ustava) imajo državljani pravico do sodelovanja pri upravljanju zadev:
»Vsak državljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev.«
Kar pomeni tudi pri urejanju položaja sodstva. To pa hkrati ne pomeni poseganja v neodvisnost sodstva oziroma izvajalcev sodne funkcije.
1.1. Neodvisnost pri izvajanju (pravo)sodne funkcije
Neodvisnost sodstva in sodnikov pa je – zlasti s strani sodnikov – napačno, partizansko razumljena. Čeprav jo 125. člen Ustave (neodvisnost sodnikov) v povezavi z 8. členom Ustave določno opredeljuje:
»Sodniki so pri upravljanju sodniške funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon«.
Neodvisnost sodnikov omejuje tudi 8. člen Ustave, ki določa:
»Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami ki obvezujejo Slovenijo.
Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.
1.2. Odgovornost za izvajanje (pravo)sodne funkcije
Odgovornost sodnika za izvajanje sodniške funkcije določa 132. člen Ustave (prenehanje in odvzem sodniške funkcije):
Drugi odstavek 132. člena Ustave določa:
»Če sodnik pri opravljanju sodniške funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, lahko državni zbor na predlog sodnega sveta sodnika razreši.«
Tretji odstavek 132. člena Ustave določa:
»V primeru naklepno storjenega kaznivega dejanja z zlorabo sodne funkcije, ugotovljenega s pravnomočno sodno odločbo, državni zbor sodnika razreši«.
Odgovornost sodnika je v obeh primerih odvisna od sodniškega klana oziroma ceha.
1.3. Nadzor nad izvajanjem (pravo)sodne funkcije
Nadzor opravljajo:
– Sodni svet po 2. odstavku 132. člena Ustave
– Sodišča po 3. odstavku 132. člena Ustave
131. člen Ustave določa sestavo sodn(išk)ega sveta (člen – jara kača – je v nadaljevanju zaradi preglednosti razdeljen na odstavke) :
»Sodni svet sestavlja enajst članov.
Na predlog predsednika republike izvoli državni zbor:
– pet članov izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov,
– šest izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo.
Predsednika izberejo člani sveta izmed sebe«.
II. PREDLOGI SPREMEMB IN DOPOLNITEV
Civilno družbena gibanja za pravno državo in demokracijo podajamo svoje predloge na podlagi ustavno določene vloge, po kateri imamo kot državljani pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodelujemo pri upravljanju javnih zadev (sodelovanje pri upravljanju javnih zadev, 44. člen Ustave).
Iz 44. člena Ustave izhaja, da državljani urejajo javne zadeve, tudi sojenje, saj je vsakomur zagotovljeno enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in drugimi državnimi organi, organih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o posameznikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih (enako varstvo pravic, 22. člen Ustave). Pravico enakega varstva je mogoče zagotoviti le, če se dosledno spoštuje in spolnjuje tudi pravica vsakogar, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti slehernemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče (pravica do sodnega varstva, 1. odstavek 23. člena Ustave.
Za uresničitev ustavno zagotovljenega enakega varstva pravic in dolžnosti ter pravnih interesov pa je potrebno državljanom zagotoviti tudi sodelovanje pri urejanju izvajanju sodniške funkcije. Ta je državljanom brez razumnega razloga omejena s protiustavno določenim položajem sodnega sveta (uresničevanje in omejevanje, 5. odstavek 15. člena Ustave v zvezi 131. členom Ustave).
Predstavniki v točki civilnega družbena gibanja za pravno državo in demokracijo predlagamo v nadaljevanju sledeče spremembe in dopolnitve ZS in ZSS:
PREDPOGOJ ZA PRAVIČNO SOJENJE
Predpogoj za pravično sojenje je demokratično izvoljeno ustavno sodišče. Medtem, ko so sodniki izvoljeni, pa je predsednik tega sodišča izvoljen s strani sodnikov tega sodišča (2. odstavek 163. člena Ustave, sestava in volitve).
Strožji pogoje se zahteva za predsednike sodišč, ki jih izvoli državni zbor.
Iz gornjega razloga predlagamo, ker ustavno sodišče s svojo razlago zagotavlja posamezniku z ustavo zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine, da se 2. odstavek 163. člena Ustave spremeni tako, da bo glasil:
Predsednika ustavnega sodišča izvoli z dvotretjinsko večino državni zbor.
Če predsednik republike predlaga državnemu zboru samo enega kandidata, slednjega kot edinega kandidata ni dolžan izvolit na funkcijo predsednika ustavnega sodišča.
Vse preveč je bilo v dosedanjem demokratičnem sojenju političnih zlorab in tudi osebnih zlorab zaradi opozarjanje na samovoljo oziroma nezmotljivost sodnikov.
Državljan se po prehodu na tržno gospodarstvo ne kaznuje zaradi verbalnega delikta, ampak z ekonomskim nasiljem kritičnega posameznika.
PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV
ZAKONA O SODIŠČIH (ZS–UPB3) in ZAKON O SODNIŠKI SLUŽBI (ZSS–UPB3)
I.
ZASTOPANJE PRED DRŽAVNIMI ORGANI
Zakon o sodiščih se spremeni in dopolni tako, da se vstavi nov člen o zastopanju:
Stranka sama se odloči, ali se bo pred sodiščem zastopala sama, ali pa po pooblaščencu oziroma zagovorniku, za katerega pa ni potrebno, da je odvetnik oziroma oseba z državnim pravniškim izpitom.
V vabilu na glavno obravnavo se obdolženega opozori, da prevzema vse posledice nepoznavanja prava.
Tretja alinea 29. člena Ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku) »obdolženemu« zagotavlja, da se (lahko) brani sam ali za zagovornikom.
II.
ROKI V SODNEM POTOPKU
Zakon o sodiščih se spremeni in dopolni tako, da se vstavi nov člen o rokih, na katere so vezana sodišča:
Vsi roki, ki obvezujejo sodišča v postopkih so prekluzivni (npr.: izdelava sodne odločbe, …) in ne instrukcijski.
K postopanju sodišč brez nepotrebnega odlašanja obvezuje sodišča (in državne organe in skupnosti) 23. člen Ustave (praviva do sodnega varstva). Enako – razumno ravnanje predpisuje tudi novi Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO, Ur.l. št. 49/2006), ki pa državi omogoča oziroma podaljšuje že storjeno krivico s tem, ko ni določila meril za določanje razumne odškodnine, temveč oškodovanca ponovno pošilja v boj s sodnimi milini. V novo desetletno tožarjenje države na račun davkoplačevalcev.
III.
SODNI SVET
Zakon o sodiščih se spremeni in dopolni tako, da se vstavi nov člen o sestavi Sodnega sveta ter hkrati sproži postopek za spremembo in dopolnitev 131. člena Ustave.
Sedanji 131. člen Ustave glasi:
Sodni svet sestavlja enajst članov. Pet članov izvoli na predlog predsednika republike državni zbor izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, šest članov izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. Predsednika izberejo člani sveta izmed sebe.
Iz sestave sodnega sveta izhaja, da gre v resnici ne za državni organ, ampak za cehovski sodniški svet, ki ima večino v sodn(išk)em svetu. S čemer mu je podeljena preglasovalna pravica, tudi za izvolitev predsednika. Povrh vsega v obstoječih predpisih ni določena odgovornost članov sodn(išk)ega sveta. V kakšno stanje je pripeljala neodvisnost sodn(išk)sveta najbolj zgovorno povedo abnormalni sodni zaostanki, kljub dodatnimi sredstvom za njihov odpravljanje (Projekt HERKULES).
Pri tem je potrebno upoštevati še določilo, da »predsednik izberejo člani sveta izmed sebe.« Da bi republika imela nadzor nad spoštovanjem določil o izvolitvi v sodniško funkcijo, predlagamo, da predsednika sodnega sveta voli državni zbor.
Predlagamo sledečo spremembo in dopolnitev sestave Sodnega sveta:
Sodni svet sestavljajo:
– trije univerzitetni profesorji prava, po eden iz posamezne regijske univerze,
– trije sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo,
– pet članov civilnih gibanj za pravno državo.
Člani sodnega sveta so odškodninsko odgovorni za povzročene razmere v sodstvu v času njihovega mandata.
IV.
IZLOČITEV SODNIKA
Ugotavljamo, da ni mogoče izločiti sodnika, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi počasnosti, nepristranskosti in nepoštenosti.
Po zakonu o zahtevi za izločitev odloča predsednika ali predstojnik sodišča. Preden predsednik sodišča izda sklep o izločitvi pridobi izjavo sodnika, s katero pa stranka v postopku ni seznanjena.
Ugotavljamo, da predsedniki oziroma predstojniki sodišč ne upoštevajo zakonskega določila, da »če je treba, se opravijo tudi druge poizvedbe«.
Tako pride, kljub nesporno ugotovljenim »zlorabam« sodnika do odločitve na podlagi argumenta moči in ne materialne resnice. Pri tem je potrebno upoštevati, da zoper sklep o izločitvi ni pritožbe.
Predlagamo spremembo in dopolnitev ZS (po potrebi tudi ZSS) s postopkom za izločitev sodnika:
Predsednik sodišča mora izjavo sodnika oziroma sodnika porotnika poslati v osmih dneh od prejema stranki, ki je predlagala izločitev, da nanjo odgovori. O izločitvi sodnika mora odločiti šele po prejemu odgovora stranke, ki je izločitev predlagala.
Pritožba zoper sklep predsednika o izločitvi sodnika se vloži pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje v osmih dneh od prejema pisnega odpravka.
V pritožbeni komisiji so trije člani civilnih gibanj za pravno državo in demokracijo.
V.
NADZORSTVENA PRITOŽBA
Ugotavljamo, da se zaradi sprejetja Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Ur.l. RS, št. 49/06, dalje: ZVPSBNO) vsebina nadzorstvene pritožbe omejuje le na nepotrebno odlašanje (razumen rok), ne upošteva pa se neodvisnost in nepristranskost.
Ker se tudi upravičenost nadzorstvene pritožbe presoja le na podlagi na podlagi sodnikove izjave (kršiteljevega mnenja), predlagamo, da se postopek uredi tako:
Po tem, ko predsednik sodišča pridobi izjavo sodnika oziroma sodnika porotnika, mora to poslati v osmih dneh od prejema stranki, ki je vložila nadzorstveno pritožbo.
Pritožba zoper sklep predsednika o neutemeljenosti nadzorstvene pritožbe se vloži pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje v osmih dneh od prejema pisnega odpravka.
V pritožbeni komisiji so trije člani civilnih gibanj za pravno državo in demokracijo.
VI.
ODGOVORNOST SODNIKA
Po 2. odstavku 1. člena ZSS–UPB3 je sodnik je v službenem razmerju z Republiko Slovenijo (dalje: sodniška služba), po 2. členu istega zakona pa mora sodnik pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe.
Po 2. odstavku 4. člena ZSS–UPB3 lahko sodnik, ki meni, da je bila kakorkoli prizadeta njegova neodvisnost, sodnemu svetu predlaga, da odpravi kršitev. Če sodni svet ugotovi, da je predlog utemeljen, lahko kršitev glede na njeno naravo odpravi oziroma zahteva ali predlaga njeno odpravo ter objavi svojo ugotovitev.
Po 1. odstavku 6. člena ZSS–UPB3 zoper sodnike v disciplinskih zadevah odločajo disciplinska sodišča.
2. odstavek 6. člena ZSS–UPB3 določa, da sodnika ni mogoče obtožiti pred disciplinskim sodiščem za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču.
Določba 2. odstavka 6. člena je protiustavna, ker krši 125. člen Ustave (neodvisnost sodnikov), po katerem so sodniki vezani na Ustavo in zakon, po 8. členu Ustave pa tudi na splošno veljavna načela mednarodnega prava mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Slovenijo.
Predlagamo naslednjo spremembo in dopolnitev 6. člena ZSS–UPB3 tako, da glasi:
Sodnika ni mogoče obtožiti pred disciplinskim sodiščem za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču, le če je mnenje dano v skladu z ustavo in zakoni ter splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.
Za mnenje, dano v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka, šteje ugotovitev ustavnega sodišča, da je bila stranki v postopku kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina.
Sodnik je za mnenje, dano v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka, odškodninsko odgovoren.
VII.
IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO IN IMENOVANJA V SODNIŠKI SLUŽBI
Med splošne pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo in za napredovanje je določena pogoj 6. da je osebnostno primeren za opravljanje sodniške funkcije (6. točka 8. člena Zakona o sodniški službi).
3. odstavek 8. člena Zakona o sodiščih pa določa:
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo.
S sodniško funkcijo je glede delovnih izkušenj izenačeno opravljanje funkcije državnega tožilca, sodnika za prekrške in državnega pravobranilca ter poklic odvetnika in notarja.
Predlagamo spremembo in dopolnitev:
V 3. odstavku 8. člena ZS se za besedo svoboščine, ko je to ugotovljeno z odločbo ustavnega sodišča, jim preneha sodniška funkcija.
Za ugotovljeno kršitev s strani ustavnega sodišča so odškodninsko odgovorni.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje merila za izračun višine odškodnine.
Določba 3.odstavka je zastarela, saj je sodnikom (ne)upravičeno priznan trajni mandat, četudi so posameznikom – kar je nesporno ugotovljeno – zavestno kršili človekove pravice in temeljne svoboščine.
VIII.
PRISEGA SODNIKA:
23. člen Zakona o sodiščih določa, da sodnik nastopi sodniško službo z dnem, ko pred predsednikom državnega zbora izreče naslednjo prisego:
"Prisegam, da bom sodniško funkcijo opravljal-a v skladu z ustavo in zakonom, ter sodil-a po svoji vesti in nepristransko."
Predlagamo sledečo spremembo in dopolnitev sodnikove prisege:
"Prisegam, da bom sodniško funkcijo opravljal-a v skladu z ustavo in zakoni, s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo ter zagotavljal-a enako varstvo pravic, brez nepotrebnega odlašanja in nepristransko."
IX.
SLUŽBENI NADZOR SODNIKOVEGA DELA
79.b člen
Predsednik sodišča opravi službeni nadzor glede na lastne ugotovitve o sodnikovem delu ali na pobudo varuha človekovih pravic ali na , obvezno pa na predlog predsednika neposredno višjega sodišča ali predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ministra, pristojnega za pravosodje, pristojnega personalnega sveta in sodnega sveta.
Predlagamo sledečo spremembo in dopolnitev:
Predsednik sodišča opravi službeni nadzor glede na lastne ugotovitve o sodnikovem delu ali na pobudo stranke v postopku, obvezno pa na predlog varuha človekovih pravic, predsednika neposredno višjega sodišča ali predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ministra, pristojnega za pravosodje, pristojnega personalnega sveta in sodnega sveta ter civilnega gibanja za pravno državo in demokracijo.
X.
DISCIPLINSKI POSTOPKI IN ZAČASNA ODSTRANITEV IZ SODNIŠKE SLUŽBE
(2) Disciplinski postopek je hiter (80. člen ZSS –UPB3).
Predlagamo sledečo spremembo in dopolnitev:
Disciplinski tožilec mora sprožiti disciplinski postopek najkasneje v 30 dneh, od dne storjene oziroma ugotovljene disciplinske kršitve.
Če disciplinski tožilec ne sproži postopka zoper osumljenega kršitelja v roku iz prejšnjega odstavka, mora ministrstvo, pristojno za pravosodje predlagati uvedbo postopka tudi zoper disciplinskega tožilca.
Disciplinski organi
Po 86. členu ZSS–UPB3 določi sestavo senata predsednik disciplinskega sodišča.
Predlagamo sledečo spremembo in dopolnitev:
V disciplinskem senatu ne sme sodelovati in odločati sodnik sodišča, kjer sodnik v postopku opravlja sodniško funkcijo.
En član disciplinskega senata druge stopnje se imenuje izmed pravnikov pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje.
Disciplinski postopek:
91. člen ZSS–UPB3
Pobudo za uvedbo disciplinskega postopka lahko podajo predsednik sodišča, pri katerem sodnik opravlja sodniško službo, predsednik neposredno višjega sodišča, sodni svet in minister, pristojen za pravosodje.
Predlagamo sledečo spremembo in dopolnitev:
Pobudo za uvedbo disciplinskega postopka lahko podajo predsednik sodišča, pri katerem sodnik opravlja sodniško službo, stranka v postopku, civilno gibanje za pravno državo in demokracijo, varuh človekovih pravic, predsednik neposredno višjega sodišča, sodni svet in minister, pristojen za pravosodje.
94. člen ZSS–UPB3
Predsednik senata lahko na predlog stranke ali po uradni dolžnosti odredi, naj se v zapisnik dobesedno vpišejo izjave, za katere misli, da so pomembne.
Predlagamo sledečo spremembo in dopolnitev::
Predsednik senata mora na zahtevo stranke odrediti, da se v zapisnik dobesedno vpiše izjave, za katere stranka misli, da so pomembne.
Predlagamo sledečo spremembo in dopolnitev s tem, da se doda nov odstavek:
Če stranka meni, da zapisnik o disciplinski obravnavi ni bil sestavljen tako, kot se je izjavljalo, mora pred njegovim podpisom najaviti, da bo vložila pisne pripombe.
Stranka mora pisni odpravek pripomb poslati sodišču v treh dneh, od dne opravljene glavne obravnave.
Podane pripombe so sestavni del zapisnik.
Vir: http://www.czni-drustvo.si/ |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
