Administrator
Administrator foruma
Pridružen/-a: 27.12. 2005, 13:53
Prispevkov: 218
|
 Objavljeno: 20 Maj 2008 10:10 Naslov sporočila: Sodba britanskega sodišča |
 |
|
Informacijska pooblaščenka RS
Sporočilo za javnost
20. maj 2008
Sodba Britanskega upravnega sodišča v zvezi z javnostjo nadomestil članov
Britanskega parlamenta za delo, ki ga opravljajo v Londonu Britansko upravno sodišče je pred nekaj dnevi sprejelo izjemo zanimivo in pomembno odločitev, s katero je zavrnilo pritožbo predsednika spodnjega doma parlamenta, ki je zavračal posredovanje podatkov o nadomestilih, ki jih člani
parlamenta, ki ne živijo v Londonu, prejemajo za delo in življenje v restolnici.
Razsodba pomeni pomembno zmago za britanske davkoplačevalce, saj je sodišče v razsodbi nedvoumno zapisalo, da je v interesu davkoplačevalcev, da nadzirajo porabo javnih sredstev. Sodišče je pritrdilo odločitvi britanskega Informacijskega pooblaščenca ter parlamentu naložilo razkritje podatkov o porabljenih nadomestilih.
Na seznamu stroškov, ki jih člani parlamenta uveljavljajo za ločeno življenje v Londonu in so ga zahtevali prosilci, se med drugim nahaja za 6000 GBP
kopalniškega materiala in za 10000 GBP kuhinj.
Povzetek sodbe:
Tožnik: Spodnji dom Britanskega parlamenta (House of Commons)
Tožena stranka: Informacijski pooblaščenec Združenega kraljestva
Razsodba: Zavrne se pritožbe spodnjega doma Britanskega parlamenta
Predmet spora:
Predmet spora je javnost nadomestil, ki jih člani parlamenta prejemajo za delo v Londonu, torej izven kraja svojega dejanskega prebivališča. Gre za spor, ki temelji na zahtevi več posameznikov na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Freedom of Information Act - FOIA).
V zvezi s parlamentarno imuniteto, sodišče uvodoma poudarja, da parlament v britanski ureditvi po navadi ni podvržen nadzoru in postopkom pred sodišči, ampak je odgovoren svoji vesti in ne nazadnje volilnemu telesu.
2 | S t r a n
Zato so takšni postopki pred sodiščem redkost, sodišče pa se ne želi opredeljevati do postopkov za dodeljevanje nadomestil članom parlamenta, ampak želi razlagati in uporabljati tisto zakonodajo, ki jo je parlament sprejel kot zakonodajalec.
Zakonodaja tako jasno določa, da tudi parlament sodi med organe, zavezance po FOIA, razen v zadevah, ki bi utegnile prizadeti parlamentarne privilegije, za kar bi bil potreben izkaz predsednika parlamenta, ki pa ni bil podpisan, zato ne obstaja nikakršen zadržek, da dodeljevanje nadomestil ne bi bilo podvrženo postopku po FOIA.
Parlament je objavil skupne zneske nadomestil, ki so bili v posameznem obdobju izplačani 14 upravičenim članom parlamenta, vendar je v letu 2005 in 2006 nekaj posameznikov na parlament naslovilo dodatne zahteve, s katerimi so želeli pridobiti obrazce, na katerih so bile oddane vloge za nadomestila, potrdila, račune in ostale finančne dokumente, ki so izkazovali natančno posamično porabo dodeljenih sredstev.
Zahteva prosilcev je bila zavrnjena z argumentom, da gre za varstvo osebnih
podatkov, prosilci pa so se zoper odločitev parlamenta pritožili Informacijskemu pooblaščencu, ki je po precej dolgotrajnem postopku njihovim zahtevam pritrdil in parlamentu naložil, da prosilcem posreduje prerez želenih podatkov za vsakega posameznega člana parlamenta. Podatki naj bodo posredovani v skladu s kategorijami iz »Zelene knjige«, v kateri parlament med drugim objavlja podatke o pokojninah in nadomestilih.
Parlament se je na odločitev Informacijskega pooblaščenca pritožil jegovemu
pritožbenemu organu (Information Tribunal), z argumentom, da do odločitve o posredovanju ne bi smelo priti in, da je prerez zahtevanih podatkov zelo raznovrsten.
Sodišče je v predmetnem postopku presojalo odločitev informacijskega tribunala in v celoti zavrnilo pritožbo parlamenta, svojo določitev pa oprlo na obstoj javnega interesa po razkritju podatkov, ki prevlada nad izjemo varstva osebnih podatkov, ker gre nedvomno za porabo javnih sredstev, pregled nad takšno porabo pa je v nedvomnem interesu davkoplačevalcev.
Podatki, ki so jih zahtevali prosilci, posegajo v zasebnost posameznih članov
parlamenta, vendar pa navkljub temu, da imajo tudi oni pravico do zasebnosti, razkritje takšnih podatkov ni neupravičeno in ne posega v njihovo upravičeno pričakovanje, da takšni podatki ne bodo razkriti. Takšno pričakovanje bi namreč predstavljajo negacijo nekaterih zakonov in Liste o pravicah (Bill of Rights), kajti, ko je zakon, ki ureja obveznosti parlamenta sprejet, ne obstaja nikakršen razumen argument, da bi člani parlamenta iz takega zakona lahko bili izvzeti.
Člani parlamenta morajo svoje osebne podatke, kot so tudi podatki o naslovih bivališč namreč javno objaviti že, ko vstopajo v volilno tekmo. Ti naslovi se ob imenu in priimku kandidata objavijo tudi v volilnem imeniku, zato razkritje takšnih podatkov na dokumentih, povezanih z izplačili nadomestil, nikakor ne predstavljajo posega v zasebnost.
Celotno besedilo sodbe, z navedbami udeleženih strank, si lahko v angleškem jeziku preberete na tej povezavi:
http://www.bailii.org/ew/cases/EWHC/Admin/2008/1084.html.
Vir Informacijska pooblaščenka RS |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
