Administrator
Administrator foruma
Pridružen/-a: 27.12. 2005, 13:53
Prispevkov: 218
|
 Objavljeno: 26 Jan 2006 21:56 Naslov sporočila: Vloga ZŽPN in civilna družba |
 |
|
Pozdravljeni,
Brez dvoma se in se bo počasi začelo premikati na vseh področji, oz. oblastnih funkcij v državi, kajti politika je dejansko sinteza vladanja na vseh področjih delovanja neke skupnosti, zato sprememba neke strukture na določeni veji oblasti za sabo potegne ali povzroči pritisk na spremembo (ali prilagajanje novim razmeram) tudi v drugih vejah oblasti. Učinkovito vladanje ali izvajanje oblastnih funkcij, namreč ni mogoče delno, ampak celovito na vseh treh vejah oblasti.
Izvršilna in zakonodajna veja oblasti (v strukturnem smislu) se v času volitev lahko zamenjata (glede na menjavo opozicija - pozicija), struktura na pravosodni veji oblasti, pa temu avtomatsko ne sledi, ampak je potrebno mnogo napora, korakov in pametnih odločitev, saj se drugače lahko poruši sistem, ki v pravno-formalnem smislu (tako ali drugače) funkcionira. Brez funkcioniranja določene veje oblasti se ruši ves sistem oblasti (in ustvarja splošni kaos), zato nova oblastna struktura (management) na področju izvršilne in zakonodajne veje oblasti nima pogoje za hitre spremembe na pravosodni veji oblasti.
Vsaka sprememba na višjem nivoju organizacijskih sistemov pomeni spremembo v organizacijske, strukturnem in vsebinskem smislu, kar je nemogoče narediti čez noč, saj te spremembe veljajo najprej za novo strukturo na oblasti (zakonodajno in izvršilno vejo oblasti) še-le, nato so dani pogoji za trezno delo (spremembe) na drugem področju ali pravosodju.
Zelo pomembne so spremembe na funkciji predsednikov Vrhovnega sodišča, višjih in okrajnih sodišč (in druge spremembe), vendar še pomembnejše je sprememba organiziranost sodišč in celotnega pravosodja, da se optimira in zagotrovi učinkovitost delovanja pravosodne veje oblasti. Bolj problematična za spremembe je vsebina (neustrezne) zakonodaje, ki opredeljuje pravosodno oblast in dovoljuje anomalije (korupcijo in kriminal) ter ostale negativne pojave, katerih žrtve smo tudi mi kot državljani te države.
Najbolj alarmantno je stanje zakonodaje (ali formalnih predpisov) s področja pravosodja, ki dopušča (in celo podpira kriminal in korupcijo ali druge) negativne pojave v pravosodju. Stanje je posledica prejšnje vladavine (struktur iz bivše partijske šole) in potreb tranzicije (ali prvotne akumulacije kapitala) s katero so oblastne strukture menjale družbeno-politični in gospodarski sistem v državi ter izkoristile priložnost za rop stoletja slovenskega naroda, ki je enak po svoji vsebini, kot je bil po drugi svetovni vojni, le da v obratni smeri. Zato zanimiva (in poučna) je analiza procesa, kako so bivši kvazi-komunisti postali vele kapitalisti (saj so akterji teh genocidnih procesov isti ali enaki)!
Še bolj aktualna tema je dvoboj opozicije in pozicije v zvezi z načrtovanimi spremembami na področju korupcije (beri komisije), saj oba pola oblastnih struktur, vsak s svoje pozicije, želita uveljaviti svoj interes za vpliv na tretjo vejo oblasti ali pravosodje. Stara struktura (opozicija) ima interes zadržati prevlado na medijskem in pravosodnem področju, zato izrablja vse svoje potenciale (tudi strukturo iz bivše partijske šole), ki jih je v času kvazi komunizma in formalne demokracije v samostojni državi pridobila na oblasten (podkupljiv ali ne pošten) način. Pri tem spretno, kot je običaj politike vsake oblastne strukture, želita v ta dvoboj (prek medijev) vključiti tretjo skupino ali civilno družbo, ki je lahko organizirana ali neorganizirana javnost.
Vsaka oblast (opozicija ali pozicija), namreč zavestno ustvarja za dejanski dvoboj z nasprotno (politično) strukturo tretjo (neformalno) družbeno skupino (iz tako imenovane civilne družbe), ki običajno predstavlja žrtveno jagne s katerim neka politična (oblastna) struktura želi zadržati ali pridobiti določene prednosti, ki ji omogočajo večjo ali manjšo avtonomijo vladanja. Najbolj dovzetne družbene skupine (civilne družbe ali) javnosti za takšno vlogo (navedenega dvoboja) so tiste skupine, ki so najbolj neugodnem položaju in prizadete zaradi dejanskih razmer življenja v neki skupnosti. Najbolj primerne takšne skupine pri nas so zaposleni prek sindikatov (in brezposelni), ki so običajno tudi najbolj pogoste žrtve pravosodnega nasilja.
Prav iz navedenih razlogov je v ta dvoboj z zavestnim delovanjem oblastnih struktur (opozicije in pozicije) izpostavljen kot najbolj relevanten problem v naši državi (in se sistematično prikriva vse ostale probleme), kajti brez obvladovanja pravne regulative (ali izvedbene funkcije – pravosodja) in informacijskih kanalov je vsako vladanje, katerokoli strukture na zelo trhlih temeljih in dolgoročno neučinkovito.
Zakaj je pomembno, da se posebej izpostavi dvoboj pozicija in opozicija in tranzicija z vidika žrtev pravosodnega nasilja? Zato, ker so žrtve pravosodnega nasilja v neorganizirani obliki (najmanj) še enkrat večje žrtve v primerjavi z ostalimi državljani. Najprej so prizadete žrtve, zaradi škode in krivice (kod posledica korupcije in kriminala), ki se jim je zgodila in so zato mnogo bolj vodljive in občutljive na osnovi struktur s pozicije sile ali privilegirane družbene strukture. In drugič, ravnanje (že omenjen interes) vsake oblastne strukture, da razmere probleme in težave prizadetega človeka najlažje izrabi za uveljavljanje potrebnih sprememb s katerimi upravičuje svoje ukrepe in dejanja za krepitev lastne pozicije na oblasti.
Žrtve pravosodnega nasilja, dejansko v tem dvoboju (opozicija – pozicija političnih struktur in njim podrejenim pooblaščencem), kot neorganizirana družbena skupnost s svojimi konkretnimi dejanji - problemi (vsebino) in informiranju javnosti (argumenti o nepravilnostih), koristijo eni ali drugi oblastni strukturi v lastno škodo ali bolje rečeno, nimajo od tega nič, oz. imajo od tega zelo malo koristi. To spoznanje je osnovni razlog in nuja, da se žrtve pravosodnega nasilja uspešno organizirajo in združujejo za aktivno in tvorno sodelovanje pri uveljavljanju svojega konkretnega prispevka in interesov v okviru prepotrebnih družbenih sprememb in graditvi boljših medčloveških odnosov ter pogojev bivanja in življenja človeka.
Delovanje organizirane oblike delovanja žrtev pravosodnega nasilja bo temeljilo na dejanskih potrebah (in ne na kritizerstvu, potenciranju konfliktov,…ipd), saj so izkušnje in spoznanja žrtev pravosodnega nasilja najbolj konkretna podlaga (podpora) za prave ukrepe in dejanja pooblaščenih struktur za izvajanje oblastne funkcije (na področju vseh vej oblasti). Če obstoječa oblastna struktura ne-bi sodelovala z organizacijo žrtev, potem je to jasen znak, da ni nič boljša od struktur, ki so že bile na oblasti, a žrtve pravosodnega nasilja bodo kljub temu uveljavljale svojo pravico, ki jim pripada po nacionalnih in mednarodnih pravnih aktih, zaradi že navedenih razlogov.
Pri obstoječih razmerah v Sloveniji dejanska oblast kaže pripravljenost in razumevanje za sodelovanje, saj že sama uspešno koristi materiale (dokaze žrtev) za utemeljevanje sprememb na področju pravosodja. Vedeti je potrebno, da se žrtve pravosodnega nasilja (v organizirani obliki) ne borijo proti pravosodju, ampak tvorno sodelujejo pri uresničevanju potreb po spremembah in izboljšanju stanja na področju pravosodja ter sankcioniranju nelegitimnega delovanja pooblaščencev pravosodja (ki pomeni korupcijo in kriminal ter zahtevajo povrnitve škode do katere so upravičeni) zaradi kaznivih dejanj.
Z navedenim pojasnilom delovanja Združenja žrtev pravosodnega nasilja in njenih teles je podana legitimnost delovanja združenja in podano konkretna podlaga, da naša država, po mednarodnih sporazumih ter deklaracijah, ki jih je podpisala, uveljavlja organizirano delovanje zoper korupcijo in kriminal, kot zelo škodljivo obliko delovanja v nacionalni in mednarodni skupnosti. Zato bi bilo dobro večkrat ponoviti že podano informacijo, kot sledi.
Če na kratko opredelimo pomen in vlogo združenja z delovanjem Odbora žrtev pravosodnega nasilja - OVPN, kot avtoritete (javnosti), ki bo sestavljen primarno iz predstavnikov civilne družbe (žrtev, nevtralnih strokovnjakov in medijev) v katerem bodo vključeni tudi pomembni predstavniki državnih institucij, ki so po svoji funkciji pristojni za pravilno in učinkovito delovanje pravosodja.
Pomen in vloga OVPN bo aktiviranje procesov s področja:
1. Nadzora delovanja pravosodnih organov na osnovi konkretnih argumentov (kršenja zakonov, zlorabe sodne funkcije, korupcije in kriminala,...) in posledično sprejem ukrepov za odpravo ali zmanjšanje posledic za žrtve, zaradi nepravilnosti delovanja pooblaščenih oseb in organov pravosodja.
2. Ustvarjanje materialnih in drugih pogojev za aktiviranje izven sodnega reševanja pravnih konfliktov in nesporazumov - mediacije, kot preventivna oblika reševanja pravdnih sporov med strankami (obveznega poskusa) pred klasičnimi oblikami pravdnega postopka.
3. Izvajanje brezplačne pravne pomoči - BPP izven sodišč ali organov pravosodja z nevtralnimi pooblaščenci, kot je primer VČP s področja nevladnega sektorja, oz. kot institucije civilne družbe (nevladne organizacije, kot primer varstvo potrošnikov,... ali druge nacionalne ter mednarodne organizacije s področja varovanja človekovih pravic).
4. Uveljavljanje zakonodajne iniciativa s strani civilne družbe za spremembo zakonov s področja pravosodja s katerimi bi sistematično odpravljali pomanjkljivosti v delovanju pravosodja in zagotavljali večjo varnost prizadetih strank (v sporu) pred sodiščem in drugimi pravosodnimi organi.
OVPN v takšni sestavi in vsebini delovanja bo lahko bistveno vplival na zaščito žrtev pravosodnega nasilja (popravo krivic in škode) in omogočil pristojnim podlago za ukrepanje ter sistematično izboljšanja razmer v delovanja pravosodja!
Pozitivne spremembe bodo zagotovo koristile vsem, zato je predpogoj, da v teh spremembah sodelujemo vsi. Zmotno je mišljenje, da bo ta ali ona vlada, ta ali ona struktura sama po sebi naredila nekaj za drugo. Aktivno vključevanje vseh je odgovornost in obveza vsakega posebej in vseh skupaj, zato kakršen koli izgovor ali mnenje, da to ni stvar civilne družbe ali da je to samo stvar oblasti je golo in milo rečeno navadno in izmikanje osebne odgovornosti posameznika do sebe in svojega okolja ali skupnosti (v našem primeru do države Slovenije). |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
