Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Boris · kapitan Pridružen/-a: 12.02. 2006, 08:50 Prispevkov: 86

Komentar na DK (v nadaljevanju):

V vladajoči opciji je moč čutiti veliko mero živčnosti zaradi padajoče podpore javnosti. Zaradi tega je začela z nekim ideološkim govorjenjem (recimo govorjenje na Zboru za republiko je bilo prav porazno po našem mnenju. Po pravici povedano je ta zbor deloval precej komunistično, skoraj fanatično), ki pa jo dela še bolj nezaželeno.

Ena izmed kritik sedanje oblasti nasproti medijem in drugim, je da je čudno, kako ljudje ne govorijo, da je v Sloveniji stanje dobro, če pa ima tako visoko gospodarsko rast. Takšne besede je moč pričakovati samo od elitistov. LDS je tako govoril v času, ko je prav tako kljub relativno močni gospodarski rasti izgubljal podporo ljudstva.

Mi smo že v enem prejšnjih prispevkov rekli, da gospodarska rast ni dovolj za priljubljenost kakšne oblasti. Na žalost je v Sloveniji prišlo do hudega, skoraj trdokapitalističnega razslojevanja, kjer večino koristi od gospodarske rasti poberejo zgolj bogatejši, gospodarstveniki in druga elita, navadni ljudje pa se soočajo bodisi z istim stanjem, bodisi z nazadovanjem (recimo pri delavskih pravicah, socialnih pravicah in podobno). Skratka. Trenutna desna oblast se je očitno v veliki meri podredila bogatim slojem, pozablja pa, da je večina volilnega telesa v državi relativno revnega. Dve tretjini vseh Slovencev prejema plačo pod slovenskim povprečjem.Zanimivo je še nekaj. V javni upravi so plače okoli 17 odstotkov višje kot znaša povprečje, v gospodarstvu pa v povprečju za 9 odstotkov nižje od povprečne slovenske plače. To seveda kaže na dejstvo, da kljub visoki gospodarski rasti blaginja ljudstva ne narašča ali narašča prepočasi.

Zelo simptomatičen je bil npr. odgovor delodajalcev na izjave sindikatov v Sloveniji, da so ob tako visoki gospodarski rasti potrebne tudi evropske plače. Da Slovenija lahko ob takšni gospodarski rasti začne razmišljati tudi o zvišanju plač, ki so močno pod evropskim povprečjem (mislimo na EU). Odgovor je bil, da kljub temu, da Slovenija sedaj beleži gospodarsko rast le tej sledi recesija, zato naj ne bi bilo pametno zviševati plače. To so v ekonomiji znani gospodarski cikli in Janševa oblast je imela srečo, da je nastopila na oblast ravno pri vrhu gospodarskega cikla (dasiravno je res, da je razlog za rast tudi večja konkurenčnost Slovenije glede na določene trge (v recimo Nemčiji), tudi zaradi relativno slabo plačane delovne sile, vsaj v nekaterih panogah je temu tako (seveda ne v tekstilni, kjer pa so vzhodne države dosti bolj konkurenčne od Slovenije).

Tudi Mednarodni denarni sklad je rekel podobo. Najprej je pohvalil Slovenijo, da je prišla med razvite države, obenem je pa posvaril, da zavoljo konkurenčnosti ne sme dvigovati plač in tako obremenjevati gospodarstva. Elitisti v desni oblasti (recimo Virant, ki je znan po tem, da je poskrbel samo za bogatejši sloj javnih uslužbencev (zdravnike, sodnike), ki so očitno popolnoma izgubili socialni čut, ko so prišli na oblast, so verjetno v svoji prepotentnosti in napihnjenosti mislili, kako bo sedaj ta uvrstitev Slovenije v klub bogatih pomenila ne vemo kakšno prednost pri volilnem telesu. Verjetno je nekaterim prav zrasel že sicer prenapihnen ego, ko so to slišali. Seveda je pa dejanska podoba veliko bolj klavrna. Večina ljudi namreč nima pretirane koristi od tega, da jo neka niti ne ravno pretirano kredibilna ustanova proglaša za bogato državo, obenem ji pa žuga, da naj plače vzdržuje na nizki ravni. Le elitisti se lahko naslajajo nad takšnimi pohvalami s strani nekaterih. Elitisti, ki so se močno preskrbeli. Takšni so tudi sedanji oblastniki.

Skratka. Gospodarska rast v Sloveniji je očitno, kar zadeva pozitivne strani, skoraj v celoti namenjena dodatnemu bogatenju elit, kar v končni fazi vodi v povečanje socialne neenakosti.

Pri vsem je pa potrebno povedati še nekaj. Slovenija je kljub dobrim gospodarskim kazalcem zelo nesposobna urediti javni sektor, kar je posledica slabega delovanja politike. Sami smo že kar nekaj časa nazaj rekli, da Slovenijo ob tako gnilem javnem sektorju, kot ga ima, ven vlečejo samo ugodni gospodarski trendi, ko bo teh enkrat konec, se bo potenciralo nezadovoljstvo ljudi nad državo povečalo. To smo rekli že kar nekaj časa nazaj.

Slovenija ima namreč izrazito slabo delujoč javni sektor. Pravosodje je živa mizerija (prvenstveno zaradi slabega kadra), kriminal narašča, tudi v visokem šolstvu so zadeve katastrofalne (predvsem zaradi slabe visokošolske stroke in prejšnje oblasti, ne sedanje, da ne bo pomote). Pred kratkim smo izvedeli prav šokantno novico, da nekateri visokoizobraženi kadri prikrivajo lastno visoko (univerzitetno) izobrazbo, da bi lažje dobili službo.Gre za posledice izrazito negativne politike, ki jo je vodila skorumpirana levica in visokošolska stroka, sedanja oblast pa prepočasi rešuje te zadeve, nematerialna korupcija je v tej državi še vedno glavni način delovanja pri zaposlovanju, visokem šolstvu, in pa poslih z državo, zdravstvo je zelo neučinkovito in slabo, to kažejo podatki, da Slovenija, kljub temu da vlaga primerljivo vsoto denarja v zdravstvo, zaradi nikakršne učinkovitosti od tega nima toliko, kot bi lahko. Politiki pa zamerimo tudi to, da vse do sedaj še ni sprejela zakonodaje, ki bi bolj učinkovito urejala zdravniške napake in njihovo popravo (ne mislimo ravno na smrti zaradi napake, ampak na druge zdravniške napake, ki so popravljive – v mislih imamo poseben fond). Za vse to je pa kriva slaba politika, slabo vodenje javnega sektorja.

Trenutna politična oblast ni pokazala tega, kar se je od nje pričakovalo. In zato ne preseneča sedanje stanje. Volilno telo je nekaj časa čakalo in na začetku tudi bilo pripravljeno odpustiti kakšne stvari sedanji oblasti, vendar to pa ne gre v nedogled. In sedanja oblast je v tem relativno kratkem času počela podobne napake kot prejšnja. Zato je sedaj v krizi, kljub gospodarski rasti. Vprašanje pa je, ali se bo iz nje uspela izkopati, ali pa se bo le še bolj pogreznila in leta 2008 prepustila oblast drugi opciji.

Pa še nekaj. Sedanja oblast se je preveč zanašala na predsedovanje EU-ju. Očitno ne preveč pametni desni politiki se ne zavedajo, da volivci v nasprotju s politiki nimajo osnovnega cilja slovensko predsedovanje EU-ju, ki je še vedno zelo abstrakten pojem v zavesti ljudi. Bolj jih zanimajo druge stvari. Ampak očitno precej podpovprečni politiki, kar desni čedalje bolj kažejo, da so (sploh Zbor za republiko je vsaj za nas pokazal čisto katastrofo) mislijo, da se vse vrti okoli njih in njihovega prilizovanja EU-ju. Ljudi to ne zanima. Ljudi zanimajo samo koristi v tem na žalost zelo egoističnem času, v katerem živijo. In če oblast ni percepirana kot koristna za ljudi, je pać ti ne podpirajo. Zasledovanje javne koristi pa je ponavadi zadovoljevanje koristi večine ljudi. Zanimivo pa je, da kljub gospodarski rasti v Sloveniji skrb za javno korist še vedno ni dovolj močna v očeh politikov in seveda takšni politiki izgubljajo podporo.

Sedanja oblast bi se lahko malo zamislila, kje je naredila napako. Bistvenih zadev ni storila. Pa še nekaj. Gospodarska rast, s katero se tako hvali, je samo en del delovanja države, ki je bolj ali manj v domeni gospodarskega in pa tudi finančnega ministrstva. Če kljub visoki gospodarski rasti drugo nazaduje ali ne napreduje, je logično, da ljudje ne morejo biti zadovoljni.
Vir : http://www.dossierkorupcija.com/clanek.asp?NewsID=663

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Vladavina SDS-a prinesla razrast korupcije, predvsem klientelizma!

SDS je stranka, ki je v veliki meri zmagala zato, ker je bila LDS percepirana kot močno skorumpirana stranka, zaradi česar je prišlo do odklona od LDS-a. A očitno je SDS v samo treh letih vladavine pokazala enake vzorce koruptivnega obnašanja kot prej LDS z eno veliko razliko, ki to stranko dela še slabšo od prej vladajoče stranke. Problem je v poskusih razgradnje protikorupcijskih dejavnikov v državi. Tu gre vsaj za dve vrsti dejavnikov. Pri prvi vrsti dejavnikov negativno vlogo igra SDS-ov minister Gregor Virant, katerega očitna želja je vseskozi do sedaj bila odstraniti Kosovo protikorupcijsko komisijo. To ne bi bilo tako problematično, če bi kot nadomestek postavil novo komisijo, a zadnji predlog Viranta, po katerem bi Računsko sodišče prevzelo določene pristojnosti komisije obenem se ga pa prekomerno obremenjuje, pomeni kvečjemu zmanjšanje učinkovitosti države pri boju zoper korupcijo. Virant se prav sprenevedavo, kot je značilno za marsikakšnega slovenskega politika, sklicuje na to, da bi boj zoper korupcijo prevzeli organi pregona, vsi se pa zelo dobro zavedajo, da so slovenski organi pregona totalno defektni in so se že ničkolikorat pokazali za popolnoma nesposobne pregona korupcije in gospodarskega kriminala, pri čemer je pa še posebej sporno tudi to, da ima Slovenija ves čas močno skorumpirano sodstvo, ki ga ščitijo politični botri, recimo bodoči podpredsednik Državnega zbora je značilen po ščitenju korupcije v pravosodju. Pri razgradnji protikortupcijskega boja je značilno, da se tisti, ki opozarjajo na korupcijo, soočajo s hudimi oblikami šikaniranj in onemogočanja kariere, kar kaže, da je boj proti korupciji v državi popolnoma nezaželjen kljub obstoju organov, ki naj bi se borili zoper korupcijo. Tu se kaže največja pomanjkljivost te države, kar je še bolj zaskrbljujoče, pa je to, da so vse stranke, ne glede na politični pol nagnjene k šikanam tistih, ki se borijo zoper korupcijo. To je recimo informacija, ki je v OECD-ju očitno ne poznajo.

Druga skupina protikorupcijskih dejavnikov, na katere pritiska SDS-ova oblast, so mediji, kjer prihaja do poskusa usmerjanja njihovega pisanja z metodami značnilnimi za komunistične države. Tu gre za neposredne napade na novinarje, ki izrazijo kritično mnenje do oblasti, za šikaniranje, za poskuse novinarjem odvzeti službe, dodatno pa še za preprečevanje zaposlovanja tem novinarjem ali komentatorjem. Skratka gre za komunistične doktrine, ki jih izvaja SDS po vzoru na totalitarne režime. Očitno je totalitarnost prisotna v vseh političnih strankah Republike Slovenije, ne glede na politično obarvanost ali protikomunistično in protitotalitaristično prazno besedičenje. Takšne situacije so sicer značilne za večino postkomunističnih držav.

Najbolj zaskrbljujoče pa je, da je v Sloveniji v času SDS-a porasel klientelizem. Že v času LDS-a je bilo znano, da je karierno napredovanje ljudi bilo bodisi oteženo bodisi olajšano glede na pripadnost vladajoči garnituri, kar je kazalo močno skorumpiranost političnih strank v državi. Še posebej je tovrstna korupcija značilna v lokalnem okolju, čeprav je pa bolj vidna tista, ki se nanaša na center moči države, Ljubljano. Tudi pri SDS-u prihaja do čisto enakih vzorcev obnašanja. Po eni strani ustvarjanje ovir posameznikom, ki niso "lojalni stranki" (tu ni mišljeno na članstvo v stranki (kot nelojalni stranki so mišljeni vsi pristaši ali člani opozicije ali pa politično neodvisni (neopredeljeni) posamezniki, ki niso pristaši nobene stranke, so nestrankarski)) po drugi strani pa omogočanje ekstra zaslužkov tistim, ki so. Tu gre za mešanico koruptivno totalitarnih elementov v državi. Zanimivo je, da je v Sloveniji tudi celotno gospodarstvo vpeto v koruptivne strukture, kar lepo kaže napredovanje ali nazadovanje nekaterih podjetnikov odvisno od trenutne politične garniture. To seveda kaže tudi nemoralnost gospodarske srenje v državi, za katero je očitno, da je v veliki meri obogatela skozi tranzicijo v Sloveniji in kot takšna čuti neko hvaležnost in zato lojalnost strukturam, ki so ji omogočile enormno ali vsaj presežno bogatenje.

Kar nekaj afer je, v katere je bila neposredno ali posredno vpletena SDS. Določene so še posebej zaskrbljujoče in kažejo na obstoj klientelizma v državi, značilnega za obdobje vladavine LDS-a in SD-ja. Zanimivo pri vseh teh aferah je to, da so akterji le teh člani ali simpatizerji trenutno vladajoče stranke. Na te primere opozarjajo predvsem levi časopisi, kar je normalno, saj v provladnih ali pa časopisih pod vladnim nadzorom (RTV SLovenija, Delo, Večer) vlada cenzura pisanja, pogojena bodisi z neposrednim vladnim pritiskom (RTV SLovenija), bodisi klientelističnimi povezami med gospodarstveniki in politiko (Delo, Večer, ki ju obvladujejo podjetja še vedno blizu sedanje SDS) - gre za lastniške strukture medijev.

V posebni temi bomo opozarjali na domnevne ali dokazane primere klientelizma in/ali korupcije, povezane s stranko SDS. V triletnem obdobju se jih je kar nekaj že nabralo. Pri vsem tem je pa še najbolj žalostno to, da prihaja do poskusov razgradnje protikorupcijskega boja, kjer bi se tega nadomestilo z nekimi navideznimi pristojnostmi, dane inštitucijam, ki se jih že sicer dodatno omejuje pri njihovem delu (Računsko sodišče, katerega predstavniki se bojijo, da bodo z novimi zakonskimi spremembami, ki jih predlaga sedanja oblast tako zasuti z delom, da bo le to postalo popolnoma neučinkovito). Skratka. Zadeve niso ravno rožnate. Na žalost pa Slovenija dejansko nima alternative, ki bi zmanjšala korupcijo. Zelo zaskrbljujoče je namreč dejstvo, da bo najbolj verjetna zmagovalka prihodnjih parlamentarnih volitev, SD, ponovno povzročila razrast korupcije v pravosodju, ki je pretirano skorumpirano vse do vrhov (najbolj problematično je predvsem ljubljansko višje sodišče) in v drugih segmentih, recimo v visokem šolstvu. Namreč. Največji politični zaščitniki korupcije v posameznih sferah javnega sektorja so predvsem v SD (Potrata - visoko šolstvo, Potrč - pravosodje).

Desne stranke so pa lepo dokazale, da dejansko v Sloveniji praktično ni stranke, ki bi se res iskreno borila zoper korupcijo, kar je še posebej sporno, ker je sodna oblast glede korupcije še hujša od politične, to pa zaradi tega, ker je sodniški mandat trajen, pravosodna vrhuška pa skoraj v celoti ščiti pravosodno korupcijo in pravosodni kriminal. Tako da v Sloveniji praktično ne ostane nobena inštitucija, ki bi se iskreno borila zoper korupcijo. Ve se pa, da je v Sloveniji največ sistemske in drugih oblik sofisticirane korupcije (recimo usluge), medtem ko je klasične korupcije (modre kuverte) manj.

Vir: http://www.dossierkorupcija.com/clanek.asp?NewsID=669

in naš skromen komentar (v nadaljevanju):

Res je Admi vse kar piše gornji članek in večji del komentarji. Vprašanje je koliko ljudje uporabljajo svojo glavo ali pa si preprosto nevede puščajo izpirati že okužene ali zasvojene možgane!
Če se kdo spozna, namesto na politiko in vladanje, na mlatenje slame ali kmečka opravila, tudi prav, saj je tudi kmet težak, potrebe in spoštovan poklic.
A če je tema debate ali razprave oblast in z njo povezana struktura je samo posebi razumljivo, da ne more biti drugače kot je, saj sta pozicija in opozicija na politični tribuni in poziciji prav z jasnim namenom, da mečeta podložnemu narodu pesek v oči, zato da si uspešno menjavata štafetno palico privilegijev oblasti! V takšnem družbenem (in perspektivnem) sistemu, (če kdo stoji na glavi) ni pričakovati evforični razvojnih doseškov v smeri materialnega in duhovnega blagostanja ljudi, temveč izkoriščanje manjšine na račun večine. Posledice še niso pretirano slabe, saj je izkoriščana večina s svojimi pogledi in navadami (da ne govorimo z razmišljanjem) še vedno nekaj let ali desetletij za vladajočo elito ali strukturo, ki je blizu tega korita. Torej, ta že po malo utrujajoča večina, pač ne more sledi tempu poštenjakov (če še vedno stojiš na glavi) na oblasti, ki s pospeškov peljejo večino v vse večjo bedo in nasilje. To je zgodba o uspehu tiste garniture (pomladnikov) politikov in prekaljene partijske garniture, ki so na pomlad slovenjskega naroda sodelovali pri kontrarevolucije socializma v kapitalizem z namenom legalno pokrasti skupno ustvarjeno družbeno premoženje in si zase ter svoje najbljižje zagotoviti mirno prihodnost na žuljih večine podložnikov.

Jure

MEJE, ZŽPN in PRAVNA DRŽAVA!
(članek Feliksa na DK)

Pozdravljeni,

Naš član Pepi me je prosil za pomoč in moje stališče, glede na vsebino teme, zato se v vajino debato, ki je zanimiva ter aktualna ne bi spuščal in jo komentiral. Oba iz svojega aspekta dobro in zdravo razmišljata ter utemeljujeta svoje stališča, zato med vama verjetno ni tako velikih razlik, kot je iz vsebine vajinih člankon razvidna, le svoja stališča utemeljujeta na različnih izhodiščih.

Moje stališče reševanje sporov izhaja na principu mirnega in pravičnega reševanja konfliktov, kar pomeni:

1. Kar se spreminja na silo (ali z vojno) ne sme in ne more biti podlaga ali praksa urejevanja odnosov ali meje med državami ali sosedi (nobena na silo pridobljena dobrina ni pridobljena na miren način),

2. Pravičnost se ne uveljavlja na željah, ampak pravicah, ki ne komu pripadajo na podlagi stvarnih dejstev (bivanja in dela ali volje prebivalstva oz. naravnih ali subjektivnih) in mednarodno uveljavljenih pravnih normah.

Ker državne meje med Slovenijo in Hrvaško ni bilo (ker nista bili samostojni državi, zato mednarodno ni bila ali ni priznana), ampak je bila administrativno določena na kopnem (znotraj ene države, ne med dvema državama), zato je defakto govoriti o tem, to je naše ali vaše, verjetno res neodgovorno in neresno, ne glede na to ali to počnejo politiki, medij ali kdo drug . Če se izrazim po domače, kakšne neumnosti ali bedarije delajo politiki v škodo in na račun ljudi, je znano (ali so podkupljeni ali slaboumni ali pa tudi ne, na primer - tukaj).

In

3. Upoštevati je potrebno tudi ne sporno dejstvo, da je Slovenija članica ES in se ni priključila v ES na silo, ampak z referendumom (ali ljudsko voljo) in je nedoločena meja Slovenije z Hrvaško tudi nedoločena meja med Evropsko skupnostjo in Hrvaško, zato Evropa ne more biti indifirentna do mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, saj gre tudi za vprašanje meje med ES in Hrvaško. Iz tega izhaja, da tudi meja ES ni mednarodno priznana in jasno določena! Iz tega razloga vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško ni samo vprašanje dveh držav, temveč vseh držav ES. Slovenija ob vstopu v ES ni imela nobeno odprto vprašanje meja s katerokoli državo ES ali ES kot celoto, Hrvaška pa jo ima!

Pepi in Admi, moje stališče ne temelji na mnenjih ali željah, temveč dejstvih, zato ne sprejemam barantanja (ala Kardelj in drugo politično mešetarjenje), ampak utemeljujem svoja stališča na stvarnih dejstvih in pravicah, ki so temelj pravičnega reševanja sporov in sodobne pravne države ali pravnega reda določene družbene skupnosti.

Sodobni pravni red je zasnovan na jasno določenih principih in načelih in če se te pri reševanju sporov (ali nasprotij interesov) ne upošteva, se uveljavlja ali ustvarja nered (ljudje ne spoštujejo norm) ali anarhijo (oz. nasilje), kot za primer v našem pravosodju.

Tudi šank podpira pijanca, da ne pade zaradi opijanosti, pa zato še ne moremo reč, da nekdo lahko pije ali ima pravico da pije, zato ker stoji ob šanku, ki ga podpira in ima željo da pije. Kam takšna želja lahko pripelje človeka je večini znano, zato niti ni potrebno argumnetirati in dokazovati, kar je splošno znano!

Svoja stališča do meje med Slovenijo in Hrvaško ne opiram kot že navedeno na želje, ampak nesporna dejstva in dokaze. Če bomo pri reševanju tega odprtega vprašanja upoštevali med državama ta dejstva in dokaze, potem je jasno, da smo Slovenci oz. je Slovenija imela, ima in bo imela odprto pot do mednarodnih morskih voda. O tem ni in ne more biti govora (lahko je le provokativna debata za mešetarje z resnico), zato Hrvaška s svojim ravnanjem defakto (verbalno) omejuje pravico Sloveniji, ki ji po naravnem pravu in mednarodnem pravu že ima. S pravicami se ne baranta, ampak se ugotavljajo in spoštujejo!

Če se pravice ne spoštujejo se ne spoštuje pravni red, zato pri nas ravno rušijo pravosodne institucije pravno državo ker se baranta ali kopčuje z osnovnimi človekovimi pravicami in temeljnih svoboščinah in se jih ne spoštuje niti od države pooblaščrenih organov ali posameznikov. Do tega spoznanja in ugotovitve smo, z raziskavo in analizo stanja v Sloveniji na področju pravosodja, pred nedavnim prišli tudi v ZŽPN.

Žal, se imajo oblastniki (in marsikateri od politikov ali pravosodnih pooblaščencev) za vse mogočne in pravične, zato večinoma zlorabljajo svojo vlogo in položaj v neki skupnosti, kar ima za posledico ne spoštovanje osnovnih principov pravne države ali temeljnih svoboščin in pravic vsakega posameznika. Takšno ravnanje običajno vodi v zavestno krizo odnosov med ljudmi in narodi (ali državami) ter v najslabšem smislu pripelje do nasilja (nestrpnost) ali splošnega nezadovoljstva in odpora, ki pogosto kulminira v fizični upor ali agresijo (zgodovinsko dokazano, tudi vojno).

Upam, da sem s svojim člankom Pepiju in Adminu izrazil prave temelje mirnega in pravičnega reševanja sporov, ki so podlaga za dobre medčloveške odnose in spoštovanje pravne države.

Za pravico uveljaviti resnico!

Priporočamo ogled komentarjev na spletni strani e-Dnevnika!

Vir: http://www.ednevnik.si/entry.php?w=zdruzenjezpn&e_id=34774

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli