Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN Seznam forumov Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN
Kratek opis vašega foruma
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Razmišljanje bivšega študenta na DK

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN Seznam forumov -> Dossier korupcija
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Administrator
Administrator foruma
Administrator foruma


Pridružen/-a: 27.12. 2005, 13:53
Prispevkov: 218

PrispevekObjavljeno: 07 Maj 2006 14:52    Naslov sporočila: Razmišljanje bivšega študenta na DK Odgovori s citatom

Naslov teme je ali so študenti manjvredni državljani?

Zanimivo razmišljanje našega člana na DK v nadaljevanju:

Zelo cenim, da se tudi študenti oglašajo na tej spletni strani in poskusijo z objektivno kritiko obogatiti vsebino foruma. Študentje bi morali več prispevati k solidarnosti tudi drugih deprivilegiranih struktur v družbi in ne le misliti na svoje interese in potrebe.

Pred 15 leti je bil v uveljavi sistem, ki je zagotavljal vsem delovnim strukturam večjo socialno varnost in mnogo več demokratičnih pravic soodločanja o javnih zadevah, vendar je takratna oblast (stara partija ali sedanji SD in LDS) s kontra revolucijo načrtno likvidirala (zaradi materialističnega - egoističnega pohlepa) ne socializem, temveč socialne pravice (stanovanje, zaposlitev in brezplačno šolanje) vsem državljanom na račun akumulacije kapitala posameznikov, ki so zlorabli (oguljofali) množice za pridobitev privilegiranega položaja v družbi.

Kapitalistični sistem pravno formalno postavlja kapital v primarno vlogo in legalizira umetno forsiranje močnejšega na račun šibkejšega, kar ima za posledičo zavestni egoizem in nasilje, ki se v posledično z dneva v dan potrjuje v vedno večjem razslojevanju in zavestnem izkoriščanju človeka po človeku. Sistematično nagrajevanje egoizma in nasilja povzroča izjemno škodljive posledice za zavest človeka, saj se v njej krepi spoznanje, da je največ vreden človek, ki uspešno akumulira kapital (posledično oblast in privilegije) na račun drugega človeka, vendar ne z lastnim delom, temveč z načrtno goljufijo ali zlorabo (privilegijev ali obstoječega) sistema v lastno korist.

Takšen družben sistem vodi načrtno v vedno večje nasilje in krizo duhovnih vrednot ter posledično ekonomsko krizo in vojno. Parcialno vojna (politična, ekonomska in vojaška) je koristna za zahodni kapitalistični sistem, zato jo ta načrtno generira (strateško usmirja) ter vodi preko ekonomske globalizacije in mednarodnih institucij, s katerim, politično (diplomacijo in varnostno obveščevalnimi službami) ter humanitarnimi in finančnimi transakcijami krepijo svoj vpliv za keriranje in uveljavljanje svojih interesov v manj razvitem svetu.

Naslov teme je pravi, le pomanjkljiv, saj niso samo študentje tisti, ki so manj vredni v tem egoističnem sistemu, ampak so to vse depriviligirane družbene strukture.

Struktura na oblasti se zaveda, da mora voditi takšno politiko (ali ukrepati tako), da je množica razbita in med seboj v konfliktrem stanju (protislovju interesov) s slabim matrialnem stanju (ali sistematično) v borbi za obstanek, čeprav ni dokazano, da je kdorkoli preživel (z zakoni narave določeno) svoje življenje. Ta umetna indoktrinirana fikcija zavesti (borba za obstanek ali Darwinov zakon narave) podprta s kapitalistično ideologijo o pohlepu za najboljšim in največjim, kot merilom pozitivne vrednosti razvoja človeka, dejansko pelje delovnega človek in celotno civilizacijo v kolektivni samomor.

Tempo razvoja, ki ga diktira oblast in kapitalistična ideologija je zavestno slepilo za delovnega človeka, ki mu jemlje čas za sebe, sočloveka in krepitev njegovih pozitivnih človekovih vrednot ali preprosto dela zavestno iz dobrega in poštenega človeka idiota. Ta tempo razvoja zavestno (prvenstveno materialnih dobrin) forsira formalna (politična) in dejanska struktura ( ki so lastniki kapitala) na oblasti.

Zakaj je potreben takšen tempo razvoja človeka (primarno materialnih dobrin in ne pozitivnih duhovnih vrednot človeka)?

Preprosto zato, da omogoča priviligirani strukture na oblasti več časa za razmišljanje (ali uveljavljanje drugačnega načina življenja) in izboljšanje svoje pozicije na račun drugega človeka ali mnoižice, ki je v podrejenem položaju (ker nima enakovrednih pogojev za življenje in ima zato manj časa za razmišljanje), saj se mora prisilno (pod pritiskom vsiljenega tempa razvoja) ukvarjati z bolj primitivnimi oblikami dela. Bolj primitivne oblike dela (kot so fizično delo in dejavnosti za zagotovitev osnovnih socialnih pogojev življenja) ne omogoča večini enakopraven položaj ali odnos do skupnega življenja v danem življenske (ali bivalnem) prostoru.

Te razlike ali neenakopraven (ekonomsko-socialni) položaj med posamezniki v človeški skupnosti, ni posledica naravnih zakonov, temveč posedica zavestnega delovanja človeškega razuma in njegovega egoizma. Ta človeški razum (posledično njegovo zavest) sistematično, preko dirigiranega tempa razvoja in oblikovanja družbenih formalnih norm (posledično uveljavljanja človekovih vrednot) usmerja in vodi, preko procesov javnega informiranja in formalnega izobraževanja, struktura na oblasti. Zato je vsaka oblast človeka nad človekom ali človeka nad naravo (ki jo človek škodljivo izrablja ali uničuje za lastne egoistične potrebe) dolgoročno pogubna za človeško skupnost.

Zelo zanimiva je vsebina vprašanja v naslovu teme, saj bi se študentje morali vprašati in poiskati odgovor na vprašanje, ali ni v takšnem sistemu kakršnega uveljavlja vsaka oblast temelj oblasti ravno v indoktriniranju in potenciranju razlik med posamezniki, ki načrtno (posledično opredeljuje kot normalno) položaj posameznika, kot več ali manj vrednega.

Zakaj bi v takšnem sistemu (doktrini vladanja) potem bili študentje v drugačnem položaju, saj so sestavni del človeške ali družbene skupnosti. Če v tem kontekstu ni bistvenih razlik med študenti in ostalo družbeno populacijo, pa bi se študentje sami, le morali vprašati, v čem se študentje pom svoji naravi razlikujejo od ostale človeške populacije, in to je po mojem bistveno vprašanje.

Študentje imajo, kot vsak človek, generalno dve možnosti, ali se prepustijo pohlepu po uveljavljanju in dominiranju človeka po človeku (doktrini vsake oblasti), oz. lastnemu egoizmu in so tako zavestno v podrejenem položaju ali pa se odločijo svoj čas in energijo ustvarjalnih potencialov usmerjati v dobrobit vseh (torej svojo in skupno korist ljudi).

Ker so študentje neobremenjeni s preteklostjo, običajno negirajo in rušijo stereo tipe ter uveljavljene klasične vrednote (tudi formalizirane norme) in postavljajo nove zahteve ter podlage za spremembe. Zato so običajno študentje v človeški populaciji tista ustvarjalna energija, ki pozitivno vpliva na procese razvoja človeških pozitivnih vrednot in si izberejo vodilno vlogo deprivilegiranih družbenih skupin.

Seveda ta vodilna vloga ni namenjena študentom, ki izvirajo iz materialno in socialno dobro situiranih družbenih sredin, temveč tistim, ki svobodno razmišljajo in ne dovolijo sistematičnega pranja svojih možganov, oz. legalne in formalne oblasti (ali svojih staršev). Pri tem so lahko uspešni le, če se zavedo, da je pogoj za spremembe samo v organizirani napredni družbeni skupnosti. Ta napredna družbena skupnost ni materialno bogatejša, temveč duhovno zrelejša in sposobnejša od obstoječe strukture na oblasti.

Žal do takšnih spoznanj in delovanja študentov ne pride samo po sebi, ampak je lahko le posledica še težjih razmer za življenje večjega dela ljudi, kar posledično pogojuje tudi mnogo težji status študentov v primerjavi z drugimi družbenimi skupinami, saj so le ti tako še bolj v ekonomskem in socialnemu podrejenem položaju, kar jih prisiljuje v razmišljanje in spreminjanje obstoječega stanja.

Res ne bi bilo slabo, ko bi tudi študentje pregledali vsebine tega foruma in bolj tvorno sodelovali pri objektini in kritični oceni razmer v naši državi. Mogoče bodo tako spoznali potrebo po solidarnosti in povezovanju ali sodelovanju z drugimi depriviligiranimi strukturami za boljši jutri. V tem forumu je posebej izpostavljena depriviligirana družbena skupina, ki predstavlja strukturo žrtev pravosodnega nasilja.

Ali so tudi študentje neke vrste žrtve družbenih razmer ali sistema v katerih živimo je preprosto vprašanje? Po izraženih mnenjih žrtev pravosodnega nasilja so posledično tudi študentje (kot otroci ali člani družin žrtev pravosodnega nasilja) posebne žrtve, zato bi sodelovanje bilo zelo koristno in obojestransko učinkovito. Takšno povezovanje in sodelovanje podpira Združenje žrtev pravosodnega nasilja, ki je očitno svetla izjema v primerjavi z drugimi, ki v večini zastopajo le svoje parcialne interese in potrebe.

Za dobra dejanja, kot je razbrati iz misli enega od žrtev pravosodnega nasilja, je posebej pomembno dvoje in sicer znanje in pogum. Ali imajo te dve lastnosti študentje in koliko so jih sposobni uporabljati, je po mojem mnenju, mnogo bolj pomembno vprašanje, kot je vprašanje v naslovu ali so študentje manjvredni državljani!

Znani ljudski pregovor pravi: "Če mački stopiš na rep zacvili!." Zakaj je temu tako, verjetno ni težko odgovoriti. Tudi zoi_zig je odgovor na dlani, še posebej, če pogleda čas objave mojega prispevka in svojega odgovora.

Za žrtve po mojem prepričanju ni primeren naziv spoštovani gospod, saj ti gospodje običano skrivajo pravo vsebino za svojo fasado, ki večinoma ni spoštovanja vredna.

Po moje je tudi vsaka konkretna stvar lahko predmet polemike ali bolje subjektivne presoje, vendar je logično vprašanje in konsekvenca ali je ta polemika objektivni izraz dejstev in razmer okolja, ali pa je ta le izraz, odnosno izliv subjektivnih potreb in interesov posameznika, ki na ta način izraža svoje poglede, izkušnje, navade in duhovne vrednote, kot človeško bitje. Sam si na osnovi izkušenj življenja vzamem za vsako stvar toliko časa in pozornosti, da izluščim njeno pozitivno in zavrnem njeno negativno poslanstvo. Po osebnem prepričanju me na ta način vsaka stvar dejansko najbolj krepi in mi koristi.

Vsakdo s svojim ravnanjem povzroča pozitivne in negativne odzive okolja na svoje ravnanje, ne glede na to ali to sam hoče ali noče, saj je to popolnoma naraven odziv vseh bitij tega sveta. Pozitivno ravnanje običajno koristi, razveseljuje in ugodno vpliva na počutje človeka, a nasprotno človeka dodatno obremenjuje. Med te obremenitve lahko uvrstimo tudi probleme, nelagodje ali celo slabo voljo. Ali je v tem spoznanju kaj uporabne resnice, presodite sami!

Da ne bi napačno razumela vsebino tega ali mojega predhodnega prispevka, moram poudariti, da je po mojem prepričanju uvodna vsebina o položaju študentov lahko zelo pozitivna in koristna, če, poleg objektine informacije o stanju ali nepravilnostih, podaja tudi informacije o spremembah, ki so potrebne, da se to stanje izboljša. Seveda, če zato obstajajo ustrezni pogoji, ali če študent namestno svobodnega razmišljanja, ni podvržen ali zgolj žrtev običanje fizične in psihične dresure pod taktirko vladajoče strukture. Upam, da je pri tebi zoi_zig obstajajo takšni usterzni pogoji?

Če bi še enkrat ali pazljivejše prebrala vsebino mojega predhodnega prispevka, bi lahko ugotovila, da v celoti podpiram in se strinjam s tvojim mnenjem o položaju, tudi študentov in odnosom vladajoče strukture do tega vprašanja, zato pozdravljam vsake objektivne kritične misli ter dejanja, sočasno pa opozarjam na delikatno metodo ali način s katero tudi večina žrtev pravosodnega nasilja dodatno naliva olje na ogenj in ne vodo, če v prispodobi označimo ogenj, kot izraz za plamen negativnih družbenih pojavov.

Po mojem globokem prepričanju nisi usekala mimo, zato ti ni potrebno obžalovati, nasprotno imaš vso podporo in moralno pravico, da se kritično izražaš o negativnih pojavih do študentov ter nanje utrezno reagiraš, kot reagirajo žrtve pravosodnega nasilja. Le ne pozabi na pomanjkljivost in slabost večine žrtev pravosodnega nasilja, da vidijo le sebe in svoje probleme in se zato niso pripravljeni povezovati in sodelovati ter rajši z distance (parcialno) samo pristransko kritizirajo, kot da bi ustvarjalno sodelovali.

Prepričan sem, kot eden od žrtev pravosodnega nasilja, da je koristnejša objektina samokritika, kot subjektivna kritika drugih, zato navajam potrebo o povezovanju in ustvarjalnem sodelovanju vseh žrtev ne glede na to ali so žrtve pravosodnega ali drugega nasilja. Vsako nasilje je posledica negativnih pojavov, ki imajo praviloma istega avtorja ali isti izvor, zato je za protiutež, po mojem globokem prepričanju, potrebna sinergija pozitivnih pojavov, ki bazira na ustvarjalnem sodelovanju. Tega pa ni, in ne more biti, brez znanja in poguma mladih ter izkušenj, pozitivne delovne energije in volje starejših ljudi. Prepričan sem, da vse žrtve negativnih družbenih pojavovo, ne glede na njihov izvor, poleg bolečine neupravičenega bremena, posedujejo tudi ogromno dobre volje in energije, da jo koristno usmerijo v organizirano delovanje za skupno dobro, namesto da jo nekoristno trošijo za zoperstavljanje negativnim pojavom.

Le povezovanje, sodelovanje in združevanje pozitivne energije lahko ustvari plamen, ki greje in ne uničuje dobrine življenja, zato imamo vsi svobodno izbiro, oz. enako možnost, odvisno je pač od tega ali smo sami pretežno nosilci pozitivne ali negativne duhovne energije. Tako tudi vsako misel ali dejanje, kot tudi ta moj prispevek, lahko vsakdo arogantno zavrne ali pa sprejme kot sporočilo ali informacijo, ki mu lahko koristi, če je seveda za to dovolj odprt in dojemljiv za koristne stvari.

Zoi_zig, če bi prebrala prispevke na spletni trani Združenja žrtev pravosodnega nasilja v tisti vsebini, ki kritično navaja razloge za obstoječe stanje v naši državi, bi gotovo zasledila tudi vsebino v kateri avtor prispevka, eksplicitno navaja dejstvo, da so mladi (med njimi tudi študentje) največji zaklad in hkrati žrtve negativnih pojavo v neki družbi in zatorej njihovo slabo obnašanje, le čisti izraz upora zoper negativne pojave, ki jim grenijo normalno življenje.

Za študente, kot intelektualcev, ni potrebno slabo obnašanje, ampak mobilizacija njihovih ustvarjalnih potencialov v svojo in skupno dobrobit, saj se od njih, kot razmišljajočih ljudi, pričakuje lastno spoznanje, da še posebej za njih in vse mlade, ni prijetne in perspektivne bodočnosti brez sočloveka in njegovih pozitivnih vrednot.

Dobrodošla v ustvarjalnem razmišljanju in sodelovanju ter s pogumom in znanjem naprej, tudi na spletnih straneh Združenja žrtev pravosodnega nasilja!


Nazadnje urejal/a Administrator 07 Maj 2006 15:04; skupaj popravljeno 3 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Administrator
Administrator foruma
Administrator foruma


Pridružen/-a: 27.12. 2005, 13:53
Prispevkov: 218

PrispevekObjavljeno: 07 Maj 2006 14:57    Naslov sporočila: Odgovor sodelujoče na razmišljanje Odgovori s citatom

V nadaljevanju tudi zanimiv in koristen odgovor na razmišljanje sodelujoče g-a zoi_zig:

Prebrala sem tvoje prispevke, bivši študent.

vse, kar si napisal, je tudi moja resnica, predvsem kadar govorimo o združevanju. Vložila sem ogromno dela in energije predvsem na tem področju.

Ugotavljanje dejstev in iskanje rešitve za krivice in nepoštenosti, ne da bi podlegli potrebi po neplodnem kritiziranju (kar je v bistvu najlažje) je edini način, da spremenimo na boljše način življenja.

Res je, vsakemu posamezniku je dana svobodna izbira: ali bo izbral pot kritiziranja in zapiranja samega sebe v sovraštvo do drugače mislečih, ali pa objektivnega sprejemanja dejanskega stanja in iskanja poti, da bi to stanje spremenil v človeku bolj dostojno in lažje sprejemljivo.

Za spremembe je potreben čas. Odrasla sem v generaciji, ko so učitelji, duhovniki in zdravniki svetovali staršem "težavnih otrok" najenostavnejšo metodo vzgoje: dve na rit, pa bo mir!

Ko sem sama postala mati, se je pa že začelo govoriti, da je fizična kazen najbolj neprimerno sredstvo za vzgojo. Sprejeti so bili zakoni, danes je fizična kazen kot metoda vzgoje nesprejemljiva za vsakogar, ki se lahko obvladuje in ne podleže potrebi po nadvladi otroka - mladega ćloveškega bitja brez izkušenj. Potrebno pa je bilo ogromno razpravljanj in predvsem ogromno časa.

Drugi primer: Kljub temu, da se že desetletja govori o enakopravnem položaju ženske v družbi, v glavah mnogih posameznikov to dejstvo še ni bilo sprejeto. Saj bo, a potreben je čas. Čas je pa relativna zadeva, v primerjavi s stoletji drugačnega razmišljanja smo še hitro sprejeli (vsaj v večji meri) drugačen odnos.

Od tu moja potreba po razpravljanju o odnosu do mladih - tudi študentov (in ne statusa študentov).

Dotaknila bi se predloga Administratorja (citiram) "Statistično spremljati šolski napredek študentov, ki delajo v študentskih servisih, pri čemer bi se ugotovilo,
v kolikšni meri nekateri samo delajo in nič ne študirajo in ko se izloči fiktivne študente, ugotoviti za tiste,
ki pa so dejanski študentje in niso vpisani le zaradi statusa, v kolikšni meri delo vpliva na njihov študij. "

Menim, da bi statistične evidence podražile poslovanje študentrskih servisov. Res je, da bi tako dodatno zaposlili še nekaj ljudi, vendar spet na račun cene dela študentov. Po mojem mnenju bi bilo dovolj, če bi študent na faksu dobil dovoljenje za opravljanje dela ob študiju. Vem, da bom s to trditvijo sprožila polemike, pa nič za to. Profesorji poznajo svoje študente, vejo ali le-ti študirajo ali ne in verjetno ne bi podpisovali dovoljenj na slepo. V primeru pretiranih zahtev po potrdilih pa tudi profesor lahko oceni, da nekaj ne štima, če študent zahteva potrdilo za obdobje, ko ima predavanja ali pred izpiti, ali za opravljanje dela, ki zahteva veliko število ur in je podobno rednemu delavniku. Vem, da bi tak način lahko sprožil velika dodatna trenja med študenti in profesorji, a študentje, ki ne izkoriščajo možnosti "posojanja" napotnic mladim brez statusa študenta, bodo na ta način zaščitili kategorijo študentskega dela, ki je že marsikomu omogočilo zakljućek študija. Tudi študentje se morajo zavedati, da s "posojanjem" napotnic podpirajo črno delo in s tem sami sebi žagajo vejo, na kateri sedijo... namreč, po zaključenem študiju jim bo "posojena" napotnica nekoga drugega onemogočila redno zaposlitev.

Dotaknila bi se tudi problematike delodajalcev, ki raje zaposljujejo študente kot pa brezposelne. Ko je delavec enkrat sprejet v delovno razmerje, predstavlja veliko breme za delodajalca, pa če opravlja svoje delo ali ne. Študentu lahko delodajalec reče: ne opravljaš svojega dela - ali - ne opravljaš ga dovolj dobro - in te torej ne potrebujem več. Kadar zaposli delavca, pa čeprav za določen čas, tega ne more narediti.

A to je že druga polemika. Podpiram kolektivno pogodbo in trdim, da še premalo ščiti zaposlene, istočasno pa razumem problematiko delodajalca in trdim, da je njegov položaj v marsikaterem primeru nezavidljiv.

Zaključujem: noben zakon ne bo spremenil dejanskega stanja, ker ima vsak zakon luknje, in prebrisani in zlonamerni znajo te luknje zelo dobro izkoristiti v svojo korist. Vse temelji na osebnem odnosu in pravičnosti posameznikov. Tudi v kapitalističnem sistemu. Primer: zakon ščiti družino, a v vsaki družini samo medsebojni odnosi ustvarjajo pogoje za dobro življenje.

Hvala za linke, bivši študent.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN Seznam forumov -> Dossier korupcija Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.