Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

katarina · Gost

Na tem mestu vas seznanjam z izsekom posameznih dejanj degradacije v uradnih postopkih na škodo mene in moje družine, celo sedaj dvanajstletne hčerke, navedeno je objavljeno že tudi v DOSSIER KORUPCIJA:

V letu 1998 smo začeli pridobivati ustrezno dokumentacijo za gradnjo hiše, večinska lastnica zemljišč za gradnjo je bila tedaj 5 letna hči, ki je denar za nakup teh nepremičnin dobila v dar od svoje stare mame. Po skoraj letu dni včasih že skoraj nerazumljivih zapletov smo dobili lokacijsko dovoljenje. Eden od pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja je bila tudi občinska odločba o odmeri komunalnega prispevka in potrdilo o plačilu navedenega komunalnega prispevka, ostalo potrebno smo namreč po pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja pridobili na povsem normalen in ustaljen način.
Maja 1999 smo na pristojni občini vložili zahtevo o odmeri komunalnega prispevka.

Če potem malo preskočim, naj navedem, da sem dne 22.11.2001 vložila pri PU Ljubljana kazensko ovdbo zoper župana navedene občine, zaradi objektivno gledano utemeljenega suma storitve poskusa nadaljevanega kaznivega dejanja izsiljevanja po čl. 218/I KZ, v zvezi s čl.22 KZ, v zvezi s kaznivim dejanjem zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po čl. 261/II in I KZ, zatem pa še na ODT v Ljubljani, ki jo je brez kakršnih koli pravno utemeljenih razlogov zavrglo , čeprav gre za objektivno celo listinsko dokazana dejstva, ki ob uporabi splošnih pravnih standardov potrjujejo utemeljenost suma, da je navedeni župan storil očitana kazniva dejanja. Zatem sem sama vložila zoper navedenega v imenu svoje hčerke kot subsidiarne tožilke zahtevo za preiskavo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani zaradi utemeljenega suma storitve navedenih kaznivih dejanj, ki naj bi jih navedeni storil s tem:

1) ker je od meseca julija 1999 do aprila 2002 poskušal pridobiti od obeh oškodovancev, to je mladoletne (sedaj dvanajst letne) oškodovanke in njenega očeta za občino in agencijo, ki je opravila izračun navedenega prispevka, protipravno premoženjsko korist v višini najmanj 2.000.000,00 (dveh milionov) SIT v obliki brez odločbe odmerjene akontacije komunalnega prispevka , na podlagi nepodpisanega in v očitnem nasprotju z določbami Navodil za izračun komunalnega prispevka (Ur.l.RS št.4 z dne 22.1.1999) opravljenega izračuna “akontacije” komunalnega prispevka, ki ga je opravila neka agencija po izboru občine, ob čemer je izrekel tudi resne grožnje, da oškodovanca ne bosta dobila pri pri UE gradbenega dovoljenja , če navedene (nezakonite) “akontacije” (šlo je za znesek 2.556.666,00 SIT) ne bosta plačala, tako pa je ravnal, ker je dobro vedel, da na ta način pogojuje obema oškodovancema pridobitev gradbenega dovoljenja pri navedeni upravni enoti, pri tem pa je bil prepričan, da bosta oškodovanca temu podlegla in navedeno nezakonito,”črno akontacijo”, brez odločbe in brez vsakršne podlage v zakonskih in podzakonskih aktih tudi plačala. Župan je uradna oseba , navedeno dejanje pa je storil pri opravljanju svoje funkcije z več kot očitnim zgoraj navedenim namenom;

2) ker je oškodovancema dne 8.4.2002 po skoraj treh letih od vložitve vloge za odmero komunalnega prispevka izdal (po sodbi Upravnega sodišča v Ljubljani, ki je ugodilo tožbi zaradi molka organa po skoraj dveh letih) odločbo o odmeri komunalnega prispevka, v kateri je samo prepisal podatke iz nepodpisanega prej navedenega izračuna, ki je bilo narejeno v očitnem nasprotju z materialnim predpisi, to je Navodili za izračun komunalnega prispevka (čl. 8/II) in tako oškodovancema odmeril komunalni prispevek v višini 2.556.666,00 SIT, kar je glede na kriterije citiranega člena Navodil za izračun komunalnega prispevka približno za 90% preveč, to pa je storil z namenom, da bi pridobil za občino protipravno premoženjsko korist in oškodovancema prizadejal premoženjsko škodo, kot tudi nepremoženjsko škodo, saj ju je s takšnim nezakonitim postopanjem še vedno oviral, da bi pridobila na način, kot ga določajo zakoni, gradbeno dovoljenje.

Z navedenim županom smo seveda poskušali pred tem, od poletja 1999 dalje kontaktirati z vsemi civilizacijskimi oblikami komunikacije (osebni pogovor, dopisi in zahteve z izrecno navedbo podzakonskega akta, ki ga je dolžan uporabiti pri odmeri komunalnega prispevka,kot tudi, katero zakonsko določilo mu nalaga izdajo zadevne odločbe in v kakšnem roku. Aprila 2000 je celo izrecno pisno izjavil, da zadevne odločbe ne more izdati, ker občina še nima sprejetega programa komunalnega opremljanja in da naj navedeno »akontacijo« (na osnovi zgoraj navedenega nepodpisanega izračuna) plačamo. Čeprav seveda II.odst.8.čl.Navodil za izračun komunalnega prispevka izrecno določa, na kakšen način se izračuna komunalni prispevek v občinah, kjer še nimajo sprejetega programa komunalnega opramljenja, župan je bil na to večkrat opozorjen. Čeprav je zadeva kristalno čista, smo vseeno prebrskali tudi mnenja strokovnjake za pravna vprašanja na SLONEP-u, ki z našim primerom niso prav nič obremanjeni, citiram: VPRAŠANJE:14.09.2001 Od kdaj naprej mora občina uporabljati navodilo za izračun komunalnega prispevka?

ODGOVOR: Navodilo morajo občine tako kot tudi drugi pravni subjekti uporabljati od 25.1.1999 naprej, tako kot je določeno v 12. členu navodila, v zvezi z določbami 57.člena prehodnih določb ZSZ. Z navedeno zakonsko določbo je namreč določeno, da se do uveljavitve podzakonskih predpisov, vendar najdlje 18 mesecev po uveljavitvi tega zakona, torej najdalj do 25.1.1999, komunalni prispevek odmerja po dosedanjih predpisih, že začeti postopki za odmero pa da se končajo po dosedanjih predpisih.

Zatem smo sprožili zoper župana maja 2000 upravni spor in v njem uspeli v tem smislu, da je odločbo moral izdati, čeprav je bila kot je razvidno zgoraj, v očitnem nasprotju z materialnimi predpisi, vse seveda v veliko škodo mladoletne oškodovanke in njenega očeta. V navedenem upravnem sporu smo poskušali oba oškodovanca, torej tudi tedaj sedemletno oškodovanko, zaščititi s predlogom za izdajo ustrezne začasne odredbe, pa je Upravno sodišče ob odločanju o navedenem objektivno gledano več kot utemeljenem predlogu obeh oškodovancev kljub očitnim listinskim dokazom predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo z »naj plačata navedeno »akontacijo« (torej znesek po nepodpisanem izračunu), čeprav je bilo listinsko dokazano, kaj vse navedeno pravzaprav je. Vrhovno sodišče je prvostopenjsko odločitev samo potrdilo, Ustavno sodišče pa ustavne pritožbe obeh oškodovancev ni sprejelo, »ker načelpravne države ne more upoštevati«, kot je zapisalo samo.

Jeseni 1999 smo bili primorani začeti z gradnjo hiše zgolj na osnovi lokacijskega dovoljenja, ker kot je razvidno iz opisa zgoraj, na način,kot določajo zakoni, gradbenega dovoljenja nismo mogli dobiti (dobili smo ga šele leta 2003). Tako smo si preprečili še večjo premoženjsko škodo. Ko smo županu seveda odklonili, da navedenega nezakonitega zneska »komunalnega« prispevka na osnovi nepodpisanega izračuna ne bomo plačali, je začeto gradnjo začela obletavati gradbena inšpekcija, ki je začela tudi z izvajanjem svojih ukrepov, in sicer je tudi tedaj šestletni hčerki izrekla ustavitev gradnje, zatem ji je pisno zagrozila z denarno kaznijo 100.000,00 SIT, če bo »nadaljevala z gradnjo«, naposled pa jo je z istim denarnim zneskom tudi kaznovala. Čeprav šestletniku po zakonih ni mogoče pri nas izrekati nobenih represivnih ukrepov države, povrhu tega pa hči sama ni zagrešila ničesar narobe, ji tudi upravni postopek vse do ustavnega sodišča ni doslej ponudil rehabilitacije. Na drugi strani pa ni mogoče prezreti dejstva, da gradbene inšpekcije tedaj ne kasneje nista zanimali dve pravi črni gradnji na sosednjih parcelah, ena celo na kmetijskem zemljišču, česar ni bilo mogoče spregledati ob ogledu, ampak samo zadevna gradnja.

Če se vrnem k zahtevi za preiskavo zoper župana, je preiskovalna sodnica skušala prenesti najprej krajevno pristojnost na drugo sodišče, ker sem jaz zaposlena pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, vendar jo je Vrhovno sodišče RS zavrnilo, ker je oškodovanka v tej zadevi moj otrok in ne jaz.
Zatem je preiskovalna sodnica pozvala mene k dopolnitvi zahteve za preiskavo, čeprav je bila vsaka trditev objektivno gledano argumentirana celo z listinskimi dokazi, ki po običajnih pravnih standardih več kot zadoščajo za obsodilno sodbo, kaj šele zgolj za obstoj utemeljenega suma o storitvi kaznivega dejanja, ki je potreben za uvedbo preiskave. Sledil je moj odgovor, ki ga brez imen posredujem:
Kot zakonita zastopnica mladoletne oškodovanke kot tožilke, devetletne…vam sporočam, da je vaš zgoraj navedeni dopis po vsebini brezpredmeten, protipraven in v očitnem nasprotju z vsakršno kredibilnostjo funkcije, ki jo opravljate. Ker zahteva za preiskavo dejansko ni pomanjkljiva in je v nasprotju z vašo trditvijo še kako razumljiva in podkrepljena z več kot trdnimi listinskimi dokazi, tudi niste mogli postaviti nekih konkretnih in utemeljenih zahtev po dopolnitvi. V bistvu se spuščate v svojem navedenem dopisu zgolj v dokazno oceno na način, ki je bistveno drugačen od običajne dokazne ocene pred našimi sodišči, iz česar je seveda povsem utemeljeno sklepati, da skušate na ta način kot tudi s siceršnjim vodenjem preiskave v tej zadevi doseči protipraven zaključek zadeve, seveda v veliko škodo obeh oškodovancev.
Iz opisa zahteve za preiskavo in iz listinsko predloženih dokazov je vendar ob upoštevanju običajne dokazne ocene, ki se uporablja pred našimi sodišči in sodišči drugih civiliziranih delov sveta, več kot trdno dokazano, da je obd. zdaj že bivši župan, izpolnil vse zakonske znake očitanih kaznivih dejanj. Glede na to, da za obstoj kaznivega dejanja izsiljevanja po čl 218/I KZ niti ni nujno, da bi storilec protipravno premoženjsko korist dejansko pridobil, je mogoče glede na obdolženčev očitno dokazani namen (direktni naklep, saj se za župana predpostavlja, da je opravilno sposobna oseba, ki je sposobna razumeti pomen svojih dejanj in zanje tudi odgovarjati), podrobno opisan v zahtevi za preiskavo, govoriti celo o izvršenem nadaljevanem kaznivem dejanju in ne le o njegovem poskusu, kot je sicer kvalificirano v zahtevi za preiskavo. Sama kvalifikacija v zahtevi za preiskavo, ali gre za izvršeno kaznivo dejanje ali pa za njegov poskus, za sodišče tako ali tako ni pomembna. Dejansko stanje zadeve po zahtevi za preiskavo je več kot jasno, gre celo za listinsko dokazana dejstva, da je obdolženec storil očitana kazniva dejanja. Zahteva za preiskavo je bila vložena izključno zato, da bi se med preiskavo razjasnile še ostale okoliščine , ki utemeljeno vzbujajo sum, da so v ozadju še druga korupcijska kazniva dejanja. Drugače bi bilo mogoče že na osnovi predloženih listinskih dokazov vložiti zoper obdolženca v zvezi z očitanimi kaznivimi dejanji obtožbo brez predhodne preiskave. Listinsko je vendar dokazano, da so bile grožnje (celo v pisni obliki) izrečene tudi mladoletni oškodovanki, ustne grožnje, izrečene drugemu oškodovancu v tej zadevi, očetu mladoletne oškodovanke, pa se seveda povsem logično nanašajo tudi na mladoletno oškodovanko kot stranko v zadevnem postopku. Gre za zelo resne in nevarne grožnje, ki so imele za oba oškodovanca zelo hude posledice na nepremoženjskem področju, z navedenim pa jima je bila povzročena tudi znatna premoženjska škoda, podrobnosti o tem bom pojasnila med samo preiskavo. Naj za primerjavo navedem samo, da bi glede na veljavno sodno prakso sodišče štelo že za presneto resno grožnjo, če bi nekdo na cesti ustavil mimoidočega in mu zagrozil, da ga ne bo spustil naprej ali da utegnejo imeti njegovi domači težave, če mu ne izroči 100 SIT. Za obstoj utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja izsiljevanja po I odst. 218 čl ZKP bi zadoščala v tem primeru zgolj ustna izpovedba oškodovanca, kaj šele videoposnetek ali listine s takšno vsebino, organi pregona pa bi v takšnem primeru zelo burno in ažurno reagirali v smislu zaščite pravic oškodovanca. Ker pa je bil obdolženec po konkretni zahtevi za preiskavo v času storitve kaznivih dejanj župan in s tem tudi uradna oseba, mu je glede na nesporne listinske dokaze mogoče očitati tudi kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po čl 261/I in II KZ.
Zakon je vendar jasen. Natančno določa, v kakšnem roku je bil obdolženec dolžan izdati obema oškodovancema- investitorjema odločbo o odmeri komunalnega prispevka, v zahtevi za preiskavo citirani podzakonski akti so prav tako jasni, kakšne kriterije je bil dolžan obdolženec pri tem upoštevati.

Prav tako je več kot trdno dokazan obdolženčev namen, zakaj odločbe v zakonskodoločenem roku in po kriterijih ustreznih podzakonskih aktov (Navodila za izračun komunalnega prispevka, čl.8/II), ni izdal. Listinsko je prav tako dokazano, da je hotel najprej od obeh oškodovancev iztržiti za občino in agencijo ... brez vsakršne odločbe, zgolj na osnovi nepodpisanega in nezakonitega izračuna, ki ga je opravila agencija ..., torej brez pravne osnove znesek v višini 2.556.666,00 SIT, takšno stanje je trajalo 2 leti in 10 mesecev, podrobnosti s tem v zvezi ne bi še enkrat ponavljala. Ker so bile vse potrebne listine priložene zahtevi za preiskavo, je vaš očitek, da verodostojnih listin ni na voljo, brez osnove, prav tako kot tudi ostale vaše navedbe (npr. vaše pripombe o tem, da otroka ni postavil za investitorja župan, ampak starši, da ni bil župan tisti, ki "je pogojeval plačilo komunalnega prispevka", ampak občinska uprava, ipd.). Zakaj je mladoletna oškodovanka investitorka, za obstoj obdolžencu očitanih kaznivih dejanj seveda ni pomembno, vsekakor gre ob tem za njeno na pošten in zakonit način pridobljeno premoženje in tudi iz njega izhajajoče pravice. Dejstvo je, da je država, v imenu katere opravljate delo v konkretnem postopku vi, dolžna na zakonsko predpisan način ukrepati zoper obdolženca zaradi njegovih nezakonitih postopanj, ki imajo brez dvoma vse elemente očitanih kaznivih dejanj. Navsezadnje prejemate v ta namen iz proračuna, v katerega prispeva od svojega četrtega leta starosti dalje s plačilom davkov tudi mladoletna oškodovanka - moja hči, plačo.

Da ne govorim dalje o vaši primerjavi plačila komunalnega prispevka po zakonu, ki mora biti plačan pred izdajo gradbenega dovoljenja in tistim, kar je zahteval pod naslovom "komunalni prispevek" na način, kot je pojasnjeno v zahtevi za preiskavo, obdolženec od obeh oškodovancev.
Namesto, da postavljate takšne nelogične zaključke, ki so v očitnem nasprotju z nesporno dokazanimi dejstvi in za sam postopek proti obdolžencu tudi nerelevantna, bi bilo mnogo bolj primerno in hkrati tudi skladno z vašo zakonsko dolžnostjo, da bi se od oktobra 2002 dalje pa do sedaj intenzivno ukvarjali z vsebino konkretne preiskave, katero bi medtem glede na nesporne listinsko zbrane dokaze seveda že zlahka pripeljali do konca. Zatem bi seveda lahko zlahka stekel nadaljnji kazenski postopek zoper obdolženca, pa tudi zoper ostale.
Vsekakor s takšnimi nezakonitimi postopanji neupravičeno zavlačujete preiskavo in s tem tudi nadaljnji kazenski postopek zoper obdolženca, enako kot ste storili že pred tem, ko ste predlagali Vrhovnemu sodišču RS prenos krajevne pristojnosti. Oškodovanka v tej zadevi je vendar moj devetletni otrok, zato seveda niste imeli nobenega opravičljivega razloga, da ste sploh poskušali doseči prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče. Vrhovno sodišče RS je seveda postopalo seveda povsem pravilno in zakonito, ko je ocenilo, da je vaš navedeni predlog pomanjkljivo obrazložen in neutemeljen."

Temu je sledil predlog preiskovalne sodnice na izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki zahteve za preiskavo ni dopustil, »ker da ni utemeljenega suma v smeri uradno pregonljivega dejanja«. Mojo pritožbo je Višje sodišče v Ljubljani kot neutemeljeno zavrnilo, čeprav je bila objektivno seveda utemeljena. Na ustavnem sodišču je bil za sprejem ustavne pritožbe (torej za uvedbo preiskave) le en ustavni sodnik, eden pa je podal pritrdilno, torej pozitivno ločeno mnenje. Ker je ustavna pritožba sprejeta, če se s tem »strinjajo« najmanj trije ustavni sodniki, konkretna ustavna pritožba ni bila sprejeta, konkretna zadeva moje hčerke je pred ECHR z zahtevkom za pravično zadoščenje, naj ji RS popravi storjene krivice in obd. za več kot očitna kazniva dejanja kaznuje, če pa to ne bo mogoče, pa naj ji v zameno izplača odškodnino v višini 2 mio EUR. Če ima RS denar, da ga razmetava za takšno delo sodnikov, bo pa še poravnala naravnost simbolično odškodnino v primerjavi z dejansko škodo, ki jo povzroči tako brezupna degradacija najbolj osnovnih človekovih pravic, kot je ni mogoče prezreti v konkretnem primeru. Dejansko je zaradi vsega tega ostalo njeno otroštvo vklenjeno med štiri zidove stolpnice, namesto da bi se izživelo tam, kjer ji je nesporno pripadalo in kjer si je sama najbolj želela. Ostala je kot oseba prikrajšana za vsakršno osebno dostojanstvo med uradnim postopkom, oškodovana je bila tudi za svoje premoženjske pravice.
Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom, s katerim je iz izrazito nepravnih razlogov zavrnilo pritožbo, vloženo v hčerkinem imenu zoper zgoraj navedeni sklep izvenobravnavnega senata, kaznovalo mene z denarno kaznijo 100.000,00 SIT, ker naj bi v pritožbi žalila sodišče. Slednje naj bi storila, ker sem zapisala: »Je pa res, da je med senatom, ki je odločil o izpodbijanem sklepu, mogoče najti strukture, ki so že v času, ko je bila zakonita zastopnica mladoletne oškodovanke še strokovna sodelavka na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani, skušale nemalokrat njo, zakonito zastopnico mladoletne oškodovanke, priučiti in vzgojiti za opravljanje dela v nasprotju z zakoni in seveda s tem v zvezi v nasprotju s pravili pravne stroke, kar naj bi bil pogoj za njeno napredovanje. Zlasti se ji je tudi ves ta čas zapirala pot, da bi uveljavljala svoje zakonsko priznane pravice (šlo je npr, za zadevo Klinični center in njegovi zdravniki, ki v okviru slovenskega pravosodnega sistema kljub skoraj desetletnemu obdobju še nimajo pravno utemeljenih zaključkov), medtem ko se jo je nenehno spodbujalo h koruptivnemu reševanju zadev. Listinskih dokazov o tem je več kot dovolj. Ko je postalo neizpodbitno jasno, da zakonita zastopnica mladoletne oškodovanke za takšno delo in za takšen sistem nagrajevanja in napredovanja, kakršnega so konkretne strukture očitno več kot vešče in brez njegove prisotnosti tudi nesposobne za preživetje, ni dovzetna, saj ljubezni in pripadnosti do sodišča s koruptivnim obnašanjem in reševanjem zadev ni mogoče izkazovati, so se začele iztegovati celo lovke po njenem sedaj devetletnemu otroku-mladoletni oškodovanki, za katero bi v tej zadevi sicer moralo opravljati delo ODT. Žal se to v primeru, opisanim v konkretnem primeru, ni zgodilo prvič, vendar o tem podrobnosti na tem mestu ne bi navajala.

Povedano z jezikom preprostega človeka pomeni izpodbijani sklep po svoji vsebini zgolj krajo temeljnih zakonsko priznanih pravic mladoletne oškodovanke. Dolžnost sodnikov pa je vendar nekaj povsem drugega, to je sojenje. Povedano z drugimi besedami, gre za popolno degradacijo temeljnih človekovih pravic mladoletne oškodovanke, ki z uporabo specifične dokazne ocene v izpodbijanem sklepu bistveno odstopa od obče priznanih pravnih standardov in po svoji vsebini še najbolj spominja na delo sodstva v totalitarnih režimih, ki bi morali biti tudi za slovenski pravosodni sistem že preteklost..

Vrhovno sodišče je mojo pritožbo zavrnilo, ker da nisem prav ničesar obžalovala, kar sem zapisala in ker da ni hujšega očitka sodniku kot skorumpiranost. Kar sem v pritožbi zgoraj zapisala, je čista resnica in nimam česar obžalovati, razen seveda tega, da so pozitivne sile slovenskega sodstva v tolikšni nemoči, da skozi vsa ta leta sodnikov, ki delajo s tolikšnim odmikom od splošnih pravnih standardov, kot je evidentno iz te zadeve, še niso uspele za vselej odstraniti iz sodstva. Obžalujem tudi, da moj otrok živi v državi, kjer se lahko dogaja kaj takega.

Ustavno sodišče moje ustavne pritožbe seveda ni sprejelo, ker po degradacijskih kriterijih zanj seveda nisem „človek“ in torej ne gre za kršitev človekovih pravic, zadeva je pred ECHR.

Je pa Okrožno sodišče v Ljubljani, ki sicer ni po ZIKS prejemnik (ali upnik) denarnih kazni, ampak je to RS, vložilo pri Okrajnem sodišču v Ljubljani kot upnik proti meni predlog za izvršbo za izterjavo navedene denarne kazni 100.000,00 SIT . Kljub navedenemu opozorilu v ugovoru, da Okrožno sodišče v Ljubljani ne more biti upnik v zvezi z navedenim, kot tudi kljub predlogu za odlog plačila kazni do odločitve ECHR (izredno pravno sredstvo), je bil moj ugovor s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani opr.št.11 I 04/12022 z dne 26.9.2005 zavrnjen, Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom mojo pritožbo zavrnilo kljub objektivni utemeljenosti. Še preden mi je bil navedeni sklep Višjega sodišča opr. št. III Cp 6065/05 z dne 29.3.2006 sploh vročen (8.5.2006) je bil za račun Okrožnega sodišča v Ljubljani odtegnjen na podlagi navedenega sklepa z mojega osebnega računa pri Kaerntner sparkasse v Ljubljani dne 28.4.2006 znesek 100.000,00 SIT in stroški blokade računa v višini 6.000,00 SIT. Na ta način se je torej grobo poseglo na protipraven način ne samo v moje premoženje, ampak tudi v moje dobro ime in v moje osebno dostojanstvo pri navedeni banki. »Različica prvostopenjskega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št.I 2004/12022 z dne 27.10.2004, po katerem naj bi »upniku« Okrožnemu sodišču v Ljubljani plačala 100.000,00 SIT denarne kazni, pojavila še v Hypo Alpe Adria banki, ki mi je za isti znesek 100.000,00 SIT tudi blokirala moj osebni račun pri navedeni banki in mi to tudi zaračunala 4.000,00 SIT. Gre pa povrhu tega, da je izterjava denarne kazni vodena povsem mimo zakonskih predpisov in je torej nezakonita, še za »dvakratno« izterjavo. Zadeva je v nadzornem postopku.

Žal je to še vedno le izsek vsega na navedeno temo. Tistim, ki opravljamo na sodišču svoje delo zakonito in pošteno, skratka tako, kot veleva plemenitost poslanstva takšnega dela, postane pri srcu hudoi, če se zve, da se je začelo »napletati« ali pa »spletlo« le kaj na malenkost podobnega nekemu popolnmu neznancu. V tej zadevi pa gredo stvari v tej smeri samo še „naprej“, in to celo na škodo navedenega otroka. Vsekakor pa upanje, da bodo že začete reforme v sodstvu prinesle rehabilitacijo tudi v teh primerih, seveda obstaja in je še kako prisotno.

Administrator

S stališčem in spoznanji gospe Karine lark se v celoti strinjamo. Tudi sami smo podobnega mnenja, saj pravodsodje predstavlja najšibkejšo točko države in sočasno je glavni razkrojevalec pravne države. S takšnim delovanjem se pravosodje potrjuje, kot eksekutor politične strukture (formalne oblasti), ki preko sistema države ali formalne oblasti na osnovi kapitalistične ideologije, zastopa in uveljavlja interese kapitala.

Za pravosodje ni ključnega pomena strokovnost in slabosti pravosodnega sistema ali slabe zakonodaje, temveč je bistvo kriza vrednot strukture pravosodja, ki ne spoštuje osnovne principe in načela pravne države ter smotrov uporabe pravnih norm pri izvrševanju pravosodne funkcije v državi.

Nobedn Lukenda ali več sodnikov in njihovih pomočnikov ne bo bistveno dolgoročno zagotovilo učinkovitost pravosodja ali zmanjšalo slabe razmere. Več sodnikov pomeni več stroškov za državo in davkoplačevalce (ali obremenitev državljanov) in sorazmerno manj denarja za razvoj delovnih mest in zaposlovanje (torej še večjo bedo za poštenega človeka).

Po našem globokem prepričanju, kar lahko verjetno potrdi tudi Karina lari, glede na njen primer, saj to potrjujejo tudi analize številnih drugih primerov žrtev pravosodnega nasilja, prihaja do hudih kršitev delovnih obveznosti in zlorabe sodne funkcije ali pooblastil, prav zaradi neodgovornega ravnanja (skorumpiranosti in načrtnega kriminala ali zavestne kraje ter pohlepa) vodilnih struktur pravosodne veje oblasti.

Potrebno je poiskati odgovore na vprašanja kdo kontrolira ali preverja delo pravosodja? Kdo sodi pravosodnim pooblaščencem za njihova kriminalna ali kazniva dejanja? Kako, kdo in na kakšen način ugotavlja odgovornost ali sankcionira slabo delo ali zločinska dejanja (na primer za obsodbo nedolžnega človeka).

Dokler na ta vprašanja ni ustreznih odgovorov, tudi ni pravih pogojev ali rešitev, da bi se obstoječe razmere v državi spremenile na bolje.

"Nobena oblast ne sodi sama sebi in se tudi ne spreminja, če dobro živi na tuj račun!"

Ali naša oblast dobro živi in na čigav račun, to ni samo zanimivo, temveč tudi zelo pomembno vprašanje, ki terja odgovor vsakega posameznika.

V Združenju žrtev pravododnega nasilja - ZŽPN zbiramo in analiziramo primere pravnih deliktov strukture pravosodja, iščemo odgovore na gornja vprašanja ter pripravljamo ustrezne rešitve za vse žrtve pravosodnega nasilja ter ostale državljane.

Kdo, kako in kje se marsikdo sprašuje? Zelo preprosto, prav to kar pravi in ugotavlja tudi Karina lark, je že tu pred vami , saj odpiramo internetna okna in posredujemo vsebino relevantnih informacij v javnost (ki jo aktualna oblast prikriva) in se organiziramo v sodobno organizacijsko - informacijsko družbo za učinkovito delovanje.

Če želite biti aktivni soustvarjalci za boljši jutri ali borci zoper idiotizem posebne vrste (ki ga nad poštenim človekom) izvaja diletantska oblast, potem se nam pridružite v organiziranem delovanju iz tistega mesta kjer bivate, živite in delate.

Ni pomembno kako se ta ali ona organizacija civilne družbe (zoper kriminal, korupcijo in njim podobne lopove) imenuje, mnogo pomembnejše je, da vi v njej ustvarjalno in aktivno sodelujete.

Dober zgled primera aktivnega delovanja je Karina lark in njen primer ter drugi, ki objektivno, korektno in odgovorno posredujejo pomembne informacije za osveščanje javnosti in se tvorno povezujejo v organizirano delovanje.

Žrtve pravosodnega nasilja - združimo se!

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli