Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN Seznam forumov Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN
Kratek opis vašega foruma
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




TAKE IN DRUGAČNE TARIFE SODIŠČ ZA SODNE STORITVE

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN Seznam forumov -> CZPNN
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
RUBIKO
Gost





PrispevekObjavljeno: 03 Jan 2006 13:01    Naslov sporočila: TAKE IN DRUGAČNE TARIFE SODIŠČ ZA SODNE STORITVE Odgovori s citatom

TAKE IN DRUGAČNE TARIFE SODIŠČ ZA SODNE STORITVE

V slovenskem pravosodju obstaja veliko število problemov ki zelo mučijo razne stranke v takih in drugačnih sodnih postopkih. Eden od takih problemov je tarifa, po kateri se plačujejo enostavne storitve slovenskih sodišč. Na primer velik problem je fotokopiranje delov spisov ali spisov v celoti. Toga slovenska sodišča se držijo svojih pravil kot pijan plota in vztrajajo pri klasičnem fotokopiranju dokumentov, ki jih zahtevajo stranke v sodnih postopkih iz sodnih spisov v obliki fotokopije. Niti pod razno sodišča ne dovolijo uporabljati za tovrstne storitve digitalne slikovne metode s katero bi stranke lahko z digitalnimi fotoaparati enostavno preslikale tiste dele spisov katere rabijo.

Po tarifi na primer okrajnih in okrožnih sodišč stane ena kopija (enostranska) lista A4 95,00 SIT. Za primerjavo pa takih 100 kopij stane 9.500,00 SIT. To z drugimi besedami pomeni, da si lahko državljan za znesek 9.500,00 SIT kupi dobrih 52 kg najcenega kruha, ki ga danes peki prodajajo na slovenskem tržišču po ceni cca 180,00 SIT. Če pa upoštevamo letni promet na primer Okrajnega sodišča v Radovljici, ki za stranke naredi približno 2.000.000 kopij in če ta znesek pomnožino z ceno za eno fotokopijo v znesku 95,00 SIT z lahkoto dobimo znesek 1.900.000,00 SIT letnega prometa iz storitve fotokopiranja dokumentov iz sodnih spisov. Pri tem moramo upoštevati dejstvo, da so koristniki teh sodnih storitev praviloma preprosti ljudje, ki jih je na primer Okrajno sodišče v Radovljici v dolgih letih svojega maltretiranja povsem moralno, materialno, socialno in zlasti poslovno zatrlo in da kot taki ne zmorejo več niti stroška za kopije dokumentov po uvodoma navedeni sodni tarifi.

V fotokopiranje dokumentov iz sodnih spisov so ljudje kot stranke v sodnih postopkih v resnici prisiljeni saj sodišča, na primer Okrajno sodišče v Radovljici prizadetim strankam ne pošilja raznih vlog nasprotnih strank, za to so prizadete stranje bodi si z strani sodišča opeharjene ker ne vedeo kaj v določenem sodnem postopku misli in sodišču piše nasprotna stranka. Ker je prizadeta stranka materialno in likvidnostno z strani sodišča, na primer Okrajnega sodišča v Radovljici do te mere zatrta si ne more privoščiti fotokopiranja dokumentov iz svojega sodnega spisda ali več spisov. Zaradi izgube prometa iz naslova fotokopiranja, ki letno znaša od 1.900.000,00 SIT pa tja do 4.000.000,00 SIT sodišča, (na primer Okrajno sodišče v Radovljici) niti pod razno strankam ne dovolijo pri pridobivanju fotokopij iz spisa uporabiti foto - digitalne metode ozirima slikanja dokumentov. Pa ne samo zaradi izgube prometa, tega sodišča (na primer Okrajno sodišče v Radovljici) ne dovolijo tudi za to ne, ker izrabljajo pravno neukost strank v sodnih postopkih in nihovo porazno slabo materialno ter likvidnostno stanje v katero so prizadete stranke prišle po krivdi okrajnih in okrožnih sodišč (na primer Okrajnega sodišča v Radovljici in Okrožnega sodišča v Kranju) in pred prizadetimi strankami prikrivajo podatke nasprotnih strank ali z drugimi besedami favoriziranih oziroma privilegiranih nasprotnih strank.

Vse to okrajna in okrožna sodišča zlorabljajo za to, da prizadete stranke z lahkoto spravijo na kolena kar z drugimi besedami ppomeni v položaj, da prizadeta stranka v pravdi ali kakšnem drugem sodnem postopku v korist nasprotne stranka povsem propade. Pri tem ne smemo pozabiti na veliko šrebilo prava neukih ali pravilno rečeno neveščih strank, ki se sploh ne poslužujejo vpogleda v svoj spis na sodišču, še manj pa fotokopiranja sodnih spisov ali njihovih delov, ki so za prizadete stranke v sodnih postopkih odločilnega pomena, za izid sodnega postopka v njegovo korist.

PRAKSA USTAVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE IN STROŠKOVNIK TEGA SODIŠČA ZA IZDAJO FOTOKOPIJ PISANJ

Za primerjavo prakse med sodiščih smo vzeli na primer prakso Ustavnega sodišča RS iz Ljubljane, ki je edino sodišče v državi ki po naših podatkih, daje kaj na svoj ugled in avtoriteto. Vpogledali smo določene podatje iz druge polovice leta 2003, ki jih vsebuje stroškovnik zaidajo fotokopij pisanj iz spisov tega sodišča. Stroškovnik je narejen na podlagi 7. odstavka 24. člena Poslovnika Ustavnega sodišča RS (Uradni list RS št. 93/03 - popr.). Ustavno sodišče Republike Slovenije je na svoji upravni seji z dne: 27. oktobra 2003 sprejelo sledeč

STROŠKOVNIK ZA IZDAJO FOTOKOPIJ PISANJ

Vsebina stroškovnika se glasi:

Osebam, ki imajo na podlagi pravice do vpogleda v spis pravico do fotokopiranja posameznih delov spisa, se stroške fotokpiranja zaračuna po naslednjem stroškovniki
Format A4 - enostransko 10.00,00 SIT.
Format A4 - obojestransko 18.00 SIT
Format A3 - enostransko 20,00 SIT
Format A3 - obojestransko 35,00 SIT.
Na podlagi 13. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 72/03), Ustavno sodišče RS ni zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost.
Vodja glavne pisarne odredi katere4 listine se smejo fotokopirati.
Spis oz. posamezne dele spisa sme fotokopirati le sodna oseba v fotokopirnici Ustavnega sodišča, ki stranki izda potrdilo o številu, formatu in obliki fotokopij.
Oseba ki je upravičerna do izdaje fotokopij listin iz spisa, fotokopije plača na blagajni Ustavnega sodišča in jih dvigne v fotokopirnici na podlagi potrdila o plačilu.
Ta stroškovnik začne veljati z dne: 03.11.2003.
Številka Su - 143/03-1

Datum: 27.10.2003.

Predsednica:

Dr Dragica Videm Lukič

***

Tako se posluje na Ustavnem sodišču RS, ki še kaj da na svoj ugled in na avtoriteto svojih uradnih oseb.

KAKO PA SE POSLUJE NA OKRAJNIH IN OKROŽNIH SODIŠČIH

(NA PRIMER NA OKRAJNEM SODIŠČU V RADOVLJICI IN OKROŽNEM SODIŠČU V KRANJU)

Navedena dva sodišča poslujejo bistveno drugače. Praviloma mora stranka za vpogled v sodni spis, zlasti v zbirko listin, ko jo hrani Zemljiška knjiga pisno zaprositi bodi si predsednico okrajnega ali okrožnega sodišča (na primer predsednici Okrajnega sodišča v Radovljici Danjo RUS ali njeno kolegico podpredsednici sodišče MOJCO MLAKAR). Na to stranka mora počakati, da se zgodi volja predsednice ali podpredsednice sodišča. Taka volja predsednice sodišča ali podpredsednice sodišča je izražena v pisni obliki s kratko vsebino iz katere je razvidno bodi si da je vpogled v sodni spis dovoljen ali da taki vpogled stranki ni dovoljen. Če je vpogled dovoljen je to praviloma v času uradnih ur sodišča (ob pomedeljkih in petekih od 9.00 so 12.00 ure in ob sredah od 9.00 ure do 12.00 ure ter od 14.00 ure do 16.30 ure).

po dovolitvi vpogleda v sodni spis stranka pride na sodišče (na primer na Okrajno sodišče v Radovljico) in se javi pri vodji teha ali onega vpisnika. Na to vodja vpisnika najde sodni spis in ga izroči stranki, da stranka spis pregleda in v spisu označi tiste liste sodnih pisanj, za katere želi, da jih sodna oseba (praviloma kar vodja vpisnika) fotokopira. Pri tem je potrebno opozoriti na dejstvo, da sodišča (na primer Okrajno sodišče v Radovljici) nima primernega prostora za vpogled v spise, da bi stranka, ki pošteno plača fotokopije sodnih pisanj v miru vpogledala svoj spis. Vpogled sodnega spisa (če do tega sploh pride) se opravi v sprejemni civilni ali kazenski pisarni po katerih se klatijo tožilci, odvetniki, policisti, sodno osebje in tako vsi stranki v času njenega vpogleda "pihajo za ovratnik".

Kot posebnost (na primer Okrajnega sodišča v Radovljici) je ta, da predsednica sodišča Danja Rus skoraj nikoli ne odgovru na pisno prošnjo stranke za vpogled v sodni spis in tako predvsem pusti stranko čakati v dvomi ali bo stranka sploh lahko spis vpogledala. Po dolgem času čakanja na odgovor predsednice sodišča stranka obupa in svojega spisa nikoli ne pogleda, saj ga predsednica sodišča molče odslovi.

PRAVILA PLAČEVANJA FOTOKOPIJ SOSDNIH PISANJ

(Okrajno sodišče v Radovljici)

Okrajno sodišče v Radovljici ima tudi svoja posebna pravila plačevanja svoji storitev, ki jih opravi za svoje stranke. Taka pravila se v nićened ne razlikujejo od pravil drugih sodišč iz območja Okrožnega sodišča Kranj in pravil tega okrožnega sodišča.

Pravila zgledajo takole:

Ko stranka pregleda svoj sodni spis (če do tega sploh pride), vodja vpisnika pregleda označene liste v spisu, ki jih stranka želi imeti fotokopirane. Na to vpisničarka vzame v roko računalo in strani listov sešteje ter jih pomnoži z ceno za eno kopijo, to je 95,00 SIT. Ko tako vpisničarka ugotovi skupni znesek ta takso stranko pošlje v trafiko, ki se nahaja v bližini avtobusne postaje v Radovljici ali na pošto 4240 Radovljica, da stranka kupi koleke sodne takse v zahtevani viššini. Ta čas dokler stranka hodi po taksne koleke, predsednica sodišča pogleda kaj je to stranka izločila iz spisa za fotokopiranje, na to (neznana oseba) domnevamo, da kar vpisničarka označene liste fotokopira in jih pripravi za izročitev stranki. Kopije dokumentov so praviloma slabe kvalitete in se določene komaj preberejo ali jih se sploh ne more prebrati ter so za stranko kot take neuporabne. Ne glede na to, taka za stranko neuporabna ali komaj uporabna kopija ni nič cenejša od zneska za kopijo v višini 95,00 SIT.

Ko stranka pride nazaj v prostore sodišča izroči taksne koleke sodni osebi (kar vpisničarki), sodna oseba stranki pa gotokopije takšne ali drugačne kvalitete. S tem je prevzem fotokopij pisanj v Okrajnem sodišču v Radovljici opravljen. Potrdila o plačilu sodne takse stranka ne dobi. Sidna oseba taksnih kolekov ne nalepi na fotokopije dokumentov iz spisa, za to streanka s taksnimi kolekami v resnici nekoga iz radovljiškega sodišča "časti". Torej Okrajno sodišče v Radovljici (podobno kot druga sodišča na gorenjskem) dela zaračunava stranki svojo storitev in stranki za njeno plačilo ne izdaja računa. Po naši oceni gre za klasičen prekršek radovljiškega sodišča s katerim bi se mogla pozabavati na primer tržna inšpekcija ali morebiti še predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, pa se nihče s takim načinom ne beli glave.

ALI GREJO TAKSNI KOLEKI, KI JIH JE PLAČALA STRANKA V ŽEP NEKOGA IZ SESTAVE SODIŠČA

Glede na način poslovanja Okrajnega sodišča v Radovljici smo se spustili po sledi taksnih sodnih kolekov. Hoteli smo priti do tega kam in v čigav žep gredo nikjer evidentirani prilivi iz naslova plačil sodnih storitev - fotokopiranj sodnih pisanj iz sodnih spisov. Prišli smo do zan imivih ugotovitev povezanih za te nečenosti v poslovanju Okrajnega sodišča v Radovljici, ki ga suvereno vodi DANJA RUS. Naše ugotovitve so sledeče:

Da sodišča v svojem poslovanju s sodnimi koleki ne plačujejo strankam ali komu drugemu nobenih storitev in sodni koleki strank tako ostanejo določeni sodni osebi.
Da sodni koleki nico nikjer vknjiženi in da so kot taki lahko last kogarkoli.
Da določene sodne osebe večkrat letno (ko se koleki strank namnožijo) na mestih kjer so koleki kupjeni te iste koleke zamenjajo za denar, da se ne valjajo po predalih bodi si kogarkoli iz sodišča ali po predalih predsednice Okrajnega sodišča v Radovljici.
Glede na način poslovanja radovljiškega sodišča (pa tudi drugih sodišč) na gorenjskem se da ugotoviti, da nekdo na račun strank "služi" s sodnimi taksnimi koleki mastne denarce. Niti slučajno ne gre za nizke končne zneske. Zneski se kot smo že prej omenili gibljejo od 1.900.000,00 SIT pa tja do 4.000.000,00 SIT.

NA RADOVLJIŠKEM SODIŠČU SO TUDI DOLOČENI LJUDJE - URADNE OSEBE POŠTENI ALI PA TUDI NE

Kar zadeva sidnih zaksnih kolekov, ki jih stranke plačajo za storitve zemljiške knjige, jih uradniki nalepijo bodi si na zemljiškoknjižne izpiske ali na fotokopije listov iz zemljiškoknjižnih zbirk. Take so naše izkušnje, za druge stranke ne vemo kakšne so in se za enkrat v izkušnje drugih ne spuščamo. Določeni uradniki radovljiške zemljiške knjige med katere apada eden od najbolj negativnih uradnikov Leopol (Poldi) Svrzikapa ima drugačne spretnosti. O teh spretnostih bomo pisali nekoliko pozneje ker čakamo na določene informacije s terena.



RADOVLJIŠKO SODIŠČE ALI RADOVLJIŠKA "PRAVNA DRŽAVA"

Po podatkih Ministrstva za promet in zveze RS, je Radovljiško sodišče od Ustavnega sodišča RS v Ljubljani oddaljeno kakšnih 50,5 km. Ali taka razdalja tudi zadostije, da si radovljiško sodišče za sebe lasti pravico, da je tudi "radovljiška pravna država" ki posluje po svojih nekorektnih in celo nezakonitih, še ne vemo. S tem vprašanjem se bo mogel pozabavati minister za pravosodje Dr. Lovro Šturm, ki se mu je ob zadnjem obisku Okrajnega sodiša v Radovljici posrečilo ugotoviti kako je v tem kriminalnem leglu kot on pravi "vse v najboljšem redu" ali z drugimi besedami po stari dobri udbi "da je vse pod kontrolo". Če bomo čakali, da se z takimi in drugačnimi problemi radovljiškega sodišča (in drugih sodišč) začne ukvarjati zaspani herr TESTEN FRANC bomo verjetno prej vsi pomrli.

Na žalost državljani ne mislimo enako o radovljiškem sodišču kot to uspeva Šturmu in Testenu in dokler se mnenja ministra za pravosodje in predsednika Vrhovnega sodišča RS ne poenotijo z mnjenji opeharjenih državljanov se bo Republiki Sloveniji kot navidezni pravni in socialni državi vseh njenih državljanov godila dokaj čudna.....



__________________
RUBIKO
Nazaj na vrh
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN Seznam forumov -> CZPNN Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.