Administrator
Administrator foruma
Pridružen/-a: 27.12. 2005, 13:53
Prispevkov: 218
|
 Objavljeno: 24 Feb 2007 14:58 Naslov sporočila: KORUPCIJA |
 |
|
KAJ JE KORUPCIJA ?
Definicija je:
"Vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se lahko s kršitvijo okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega".
Vir: http://www.kpk-rs.si/index.php?id=32#c115
Problem definicije
Problem definicij posameznega pojava ni samo terminološki problem, ampak veliko več, sploh, če gre za pojave z negativnim vrednostnim predznakom, zoper katere se določeno okolje bori na takšne ali drugačne načine. Govoriti o korupciji v Sloveniji brez natančne določitve vsebine tega pojma bi pomenilo, da v bistvu ne vemo, zoper kaj se naj borimo, oziroma, kot postaja moderno, kaj naj odpravljamo. To je pri obravnavanem pojmu še poseben problem, saj teorija in praksa poznata aktivno in pasivno stran istega dogajanja in ostaja stalno odprto vprašanje, koga je treba bolj preganjati - tiste, ki podkupnine dajejo ali tiste, ki jih sprejemajo? Kaj je za določeno okolje bolj nevarno? Običajno oporo pri odgovorih na takšna vprašanja iščemo v zapisanih normah posamezne države in z njimi predvidenih sankcijah.
Pri korupciji se nam v zvezi z definicijo pojavi še ena, zelo velika težava: ljudje se normam v družbi kot racionalna bitja vedno prilagodijo z ravnanjem, s katerim ne tvegajo negativnih posledic. Ob odsotnosti jasne vsebine pojma in s tem povezane odsotnosti vedenja o možnih pričakovanih negativnih reakcijah okolja na določeno vrsto ravnanja, je zelo težko postaviti vsaj približno veljavne in uporabne meje socialne sprejemljivosti določenega ravnanja, kar v posledici spet pomeni zelo različno ravnanje, ne samo posameznikov, ampak kar celotnih družbenih skupin. Temu pa se potem spet morajo prilagoditi vse načrtovane in usmerjene oblike odpravljanja socialnih anomalij, tudi korupcije. Drugače bo ljudi, ki se bodo sicer strinjali s tem, da je treba korupcijo preprečevati in odpravljati, zelo veliko, o tem bo obstajala skorajda popolna enotnost, toda kaj, ko jih bo zelo veliko mislilo, da tisto, kar počnejo oni, pač ni korupcija.
Definicije korupcije v svetu
V svetu obstaja veliko definicij korupcije, ki si med seboj niti niso zelo podobne, prav tako niso povsem različne. Svet Evrope kot mednarodna organizacija, ki prevzema vedno bolj aktivno vlogo v boju zoper korupcijo, jo definira kot "katerokoli dejavnost oseb, ki jim je zaupana odgovornost v javnem ali zasebnem sektorju, s katero kršijo svoje dolžnosti, ki izhajajo iz statusa javnih uslužbencev, uslužbencev v zasebnem sektorju, neodvisnih agencij in drugih razmerij te vrste, in je usmerjena v pridobivanje kakršnihkoli nezasluženih koristi zase in za druge".
Ena od bolj znanih policijskih organizacij - nemški Zvezni kriminalistični urad - BKA - pod tem pojmom razume "zlorabo javnega položaja, političnega mandata ali funkcije v gospodarstvu v korist drugega, na svojo pobudo ali pobudo koga drugega, za pridobitev koristi zase ali za tretjo osebo, z nastopom ali s pričakovanim nastopom škode ali na škodo skupnosti ali podjetja". Poudariti je treba, da BKA kot kriminalistično preiskovalno telo seveda ne more sprejeti uradne definicije korupcije, ampak gre za delovno definicijo. Kot zanimivost velja omeniti, da nekatere države, predvsem članice bivše Sovjetske zveze, s tem pojmom poimenujejo kar vsa kazniva dejanja, ki prinašajo dobiček, tudi klasične tatvine, poneverbe in podobno. So pa tudi definicije, ki so zelo kratke, a zato nič manj deskriptivne: "korupcija je perverzija privilegijev" ali "korupcija je zloraba javnih pooblastil v zasebno korist". Kot protiutež tem pa obstajajo seveda tudi zelo zapletene definicije, kot je na primer definicija nizozemskega kriminologa Van Duyna: "korupcija je nepravilnost v procesu odločanja, pri katerem odločujoča oseba odstopi ali zahteva odstop od kriterijev, ki bi naj vplivali na vsebino odločitve, kar stori v zameno za nagrado ali obljubo nagrade takšne vrste, ki ne moreta biti del obrazložitve odločitve". So pa tudi sistemi, ki korupcije ne definirajo, ampak jo opisujejo z bolj ali manj slikovitimi pojavnimi oblikami, tudi zakonskimi opisi različnih družbeno nesprejemljivih dejanj.
Definicije korupcije doma
Do pred kratkim so slovenski pravni strokovnjaki, predvsem tisti s področja kazenskega pregona, pod pojem korupcije uvrščali samo osem kaznivih dejanj iz slovenskega Kazenskega zakonika . To so kazniva dejanja Kršitve proste odločitve volilcev po 162. členu, Sprejemanja podkupnine pri volitvah po 168. členu, Neupravičenega sprejemanja daril po 247. členu, Neupravičenega dajanja daril po 248. členu, Jemanja podkupnine po 267. členu, Dajanja podkupnine po 268. členu, Sprejemanja daril za nezakonito posredovanje po 269. členu in Dajanja daril za nezakonito posredovanje po 269a. členu kazenskega zakonika. Iz zagroženih kazni lahko sklepamo, da je za slovenskega zakonodajalca najbolj zavržno dejanje jemanje podkupnine s strani uradnih oseb za to, da bi naredile nekaj, česar sicer ne smejo narediti, oziroma opustile dejanje, ki ga morajo opraviti, saj je zanj predvidel kazen do osem let zapora.
Prvi zakonski opis korupcije je Republika Slovenija dobila v zakonu, ki se s tem problemom sicer prvenstveno ne ukvarja. Obligacijski zakonik je namreč povzel definicijo korupcije iz Civilnopravne konvencije Sveta Evrope o korupciji iz leta 1999. Po tem aktu korupcija pomeni "zahtevati, ponujati, dajati ali sprejemati, neposredno ali posredno, podkupnino ali katerokoli drugo nedovoljeno korist ali njeno pričakovanje, ki vpliva na pravilno izvedbo naloge ali postopanje prejemnika podkupnine, nedovoljene koristi ali obljube".
Aktualna definicja korupcije
Novo in trenutno najbolj uporabljano definicijo korupcije je prinesel Zakon o preprečevanju korupcije , povzela pa jo je tudi Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji. »Korupcija« po tem zakonu je "vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se lahko s kršitvijo okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega".
Vir: http://www.kpk-rs.si/index.php?id=45 |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
