Administrator
Administrator foruma
Pridružen/-a: 27.12. 2005, 13:53
Prispevkov: 218
|
 Objavljeno: 06 Jun 2007 10:49 Naslov sporočila: Letno poročilo za l. 2006 |
 |
|
Sporočilo za javnost !
Informacijski pooblaščenec je izdal svoje prvo letno poročilo. Letno poročilo je zavezan, tako kot drugi neodvisni državni organi, poslati Državnemu zboru RS in ga objaviti na svoji spletni strani www.ip-rs.si.
Zaradi poudarjeno preventivne funkcije in zaradi preglednosti delovanja pa se je Informacijski pooblaščenec odločil, da svoje letno poročilo izda tudi v obliki publikacije, in ga poslal največjim oziroma ciljnim organizacijam.
Letno poročilo vsebuje podatke o delu v preteklem letu ter ocene in priporočila z obeh področij, ki sta v pristojnosti Informacijskega pooblaščenca, in sicer varstvo osebnih podatkov in dostop do informacij javnega značaja.
Na področju dostopa do informacij javnega značaja je Informacijski pooblaščenec izpostavil najpomembnejše odločbe, izdane v letu 2006, in sicer po posameznih izjemah od prosto dostopnih informacij. Informacijski pooblaščenec je v letu 2006 izdal 110 odločb, od tega je v 51 primerih zadevo rešil v korist prosilca, v 43 primerih je potrdil, da informacija ni prosto dostopna, v 13 primerih pa je ocenil, da se lahko omogoči delni dostop do zahtevane informacije. Med najtežjimi zadevami velja izpostaviti odločbo, izdano po pritožbi novinarke Dnevnika Ranke Ivelja zoper odločbo Državnega izpitnega centra, v kateri je Informacijski pooblaščenec odločil, da so prosto dostopni statistični, neosebni podatki o uspehu kandidatov na posamezni šoli pri posameznem predmetu pri opravljanju mature, in odločbo, izdano v zadevi pritožbe novinarja Maga Nenada Gluecksa zoper odločbo Sodnega sveta, v kateri je Informacijski pooblaščenec odločil, da je negativna ocena sodniške službe za sodnico, ki ne opravlja več sodniške funkcije, informacija javnega značaja. Ključni sta bili tudi odločbi, izdani na pritožbo dveh poslancev Državnega zbora RS; pritožbo poslanca Pavla Gantarja zoper odločbo Ministrstva za gospodarstvo je Informacijski pooblaščenec rešil v korist prosilca in naložil posredovanje dokumenta, ki ga je izdelala Privatizacijska skupina za Telekom Slovenije o predlogu odprodaje dela državnega deleža v Telekomu Slovenije d.d. Ljubljana, ki je bil izdelan decembra 2005. Tudi pritožba poslanca Aleša Guliča zoper odločbo Ministrstva za kulturo je bila pozitivno rešena, in sicer je bilo ministrstvu naloženo, da posreduje dva dokumenta, ki sta bila izdelana na temo vpliva enotne davčne stopnje na kulturo v Sloveniji. Izpostaviti velja še zahtevi novinarke Jasne Tepina po javnosti avtorskih honorarjev profesorjev in drugih izvajalcev na izrednem študiju (Pooblaščenec je odločil, da so podatki javni, ena od fakultet pa je sprožila postopek upravnega spora, v katerem upravno sodišče še ni odločilo), v drugi zahtevi pa je novinarka izpostavila avtorske honorarje zdravnikov pri kliničnem preskušanju zdravil. V tem primeru je Pooblaščenec presodil, da ti podatki niso javni, ker sodijo v tržno dejavnost javnega zavoda, a pri svojem delu odkril druge domnevne nepravilnosti in o tem obvestil pristojne organe. Med njimi je Računsko sodišče v delu uporabe infrastrukture Kliničnega centra, ki je zdravniki niso plačevali, ko so v javnem zavodu opravljali pridobitno dejavnost, že ugotovilo oškodovanje državnega premoženja. V praksi se najpogosteje pojavljajo pritožbe zoper odločbe največjih organov, zavezanih za posredovanje informacij – ministrstva, organi v njihovi sestavi (uprave, uradi…) in vladne službe. Največ pritožb zadeva varstvo osebnih podatkov (34 zadev) in poslovne skrivnosti (21 zadev), kar pa sta tudi kategoriji, ki sta v javnem sektorju izrazito podvrženi interesu javnosti in nadzoru nad porabo javnih sredstev. Z vidika vodenja postopkov je Informacijski pooblaščenec ponovil svoje opozorilo, ki sega že v leto 2005, da je pri organih zavezancih opaziti pasivnost in neodzivnost na zahteve za dostop do informacij in s tem t.i. molk organov. Prav tako je Informacijski pooblaščenec opozoril na Zakon o medijih, ki daje novinarjem kot predstavnikom medijev zaradi ažurnosti pri obveščanju javnosti možnost, da pridobivajo informacije v roku 7 delovnih dni in s tem mnogo hitreje kot po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, po katerem velja rok 20 delovnih dni. Na področju varstva osebnih podatkov je Informacijski Pooblaščenec opozoril na največje kršitve pri obdelavi osebnih podatkov. Te se v največji meri pojavljajo pri videonadzoru, ki se največkrat izvaja brez ustreznega opozorila, tako da posameznik ni ustrezno seznanjen, da vstopa v videonadzorovano območje. Najhujšo kršitev pri izvajanju videonadzora pa pomeni videonadzorovanje v tistih prostorih, v katerih posameznik upravičeno pričakuje veliko stopnjo zasebnosti – slačilnice oziroma garderobe trgovskih in športnih objektov. Prav tako je veliko kršitev zaznati s področja zavarovanja osebnih podatkov – predvsem pri zagotavljanju t. i. sledljivosti – in pri posredovanju osebnih podatkov, kjer velikokrat pride do posredovanja brez ustrezne zakonske podlage (izrecna podlaga v zakonu ali v osebni privolitvi posameznika). Zlasti občutljivi osebni podatki (na primer podatki o zdravstvenem stanju) morajo biti posebej zaščiteni in zavarovani, zato je Informacijski pooblaščenec posebno pozornost posvetil vprašanju zavarovanja na tistih področjih, kjer bi bile posledice zlorab osebnih podatkov najhujše (zdravstvo, bančništvo, šolstvo, zavarovalništvo …). Med najodmevnejšimi in najtežjimi primeri pa so bili tudi primeri, ko je Informacijski pooblaščenec tehtal med pravico do svobode izražanja in varstvom osebnih podatkov. Pri tem je izdal odločbe o prekršku časopisni hiši, ki je objavila imena in priimke prejemnikov najvišjih bruto in neto izplačanih plač zaposlenih v časopisni hiši (okrajno sodišče je v tem primeru že potrdilo odločbo Pooblaščenca), kot tudi časopisu, ki je objavil obdukcijske zapisnike treh žrtev, umrlih pred vhodom v lokal. Posebno delovno področje Informacijskega pooblaščenca pomeni tudi izdajanje odločbe o dopustnosti izvajanja biometrijskih ukrepov, kot enega izmed najobčutljivejših posegov v posameznikovo telo in zasebnost. Uporaba teh ukrepov v Sloveniji narašča, zato Informacijski pooblaščenec posebej opozarja, da je treba dovoljenje pridobiti pred njihovo uvedbo oziroma nakupom biometričnega čitalnika. Le na ta način se bodo namreč potencialni upravljavci zbirk biometričnih osebnih podatkov izognili nepotrebnim stroškom tako nakupa čitalnika kot tudi nezakonite obdelave osebnih podatkov in s tem plačilu globe. Pomen varstva osebnih podatkov izhaja tudi iz čedalje večjega števila prijav, kar pomeni, da se ljudje pomena in teže informacijske zasebnosti zavedamo in smo čedalje občutljivejši na vse posege v svojo zasebnost. Število vloženih prijav zaradi varstva osebnih podatkov je v obdobju od leta 1996 do leta 2006 naraslo kar za desetkrat. Leta 1996, ko je te prijave obravnaval Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov, je bilo teh prijav manj kot 30, v letu 2006 pa jih je bilo že 231. Temu sledi tudi povečan obseg dela in izvedenih inšpekcijskih nadzorov državnih nadzornikov za varstvo osebnih podatkov pri Informacijskem pooblaščencu, ki je v letu 2006 naraslo na uvedenih 180 inšpekcijskih postopkov. Letno poročilo Informacijskega pooblaščenca vsebuje tudi dve priporočili za delo zakonodajalca oziroma za predlagatelje predpisov. Prvo se nanaša na dostop do informacij javnega značaja oziroma na tiste predpise, ki urejajo dostop do raznovrstne dokumentacije pri organih javnega sektorja. Pri oblikovanju predlogov teh predpisov je namreč Informacijski pooblaščenec opazil neutemeljeno težnjo po zapiranju dostopa do informacij, s katerimi razpolagajo organi javnega sektorja, v drugih zakonih in neupravičenim uvajanjem novih izjem od prosto dostopnih informacij. Informacijski pooblaščenec je tudi večkrat opozoril, da je prav z vidika pravne varnosti in sistemske urejenosti pravnega področja nedopustno, da se v posameznih zakonih oži pravica do dostopa, tako da se za posamezna področja uvajajo nove izjeme. Na področju varstva osebnih podatkov pa je Informacijski pooblaščenec na zakonodajalca naslovil priporočilo, da pri urejanju zbirk osebnih podatkov dosledneje upoštevajo ustavno določbo, da morajo v zakonu opredeliti ne le vrste osebnih podatkov, temveč tudi namen, zaradi katerega se osebni podatki zbirajo in nadalje obdelujejo. Le na takšen način se je namreč mogoče učinkovito obvarovati pred prekomerno obdelavo osebnih podatkov. Tudi to priporočilo je Informacijski pooblaščenec večkrat vključil v svoje pripombe, ki jih podaja na predloge zakonov.
Celotno letno poročilo najdete na:
http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/letna_porocila_2006.pdf
Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
