Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN Seznam forumov Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN
Kratek opis vašega foruma
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Mobing

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN Seznam forumov -> Društvo Pomlad
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Boris
kapitan
kapitan


Pridružen/-a: 12.02. 2006, 08:50
Prispevkov: 86

PrispevekObjavljeno: 24 Jun 2007 06:55    Naslov sporočila: Mobing Odgovori s citatom

Mobing - psihično nasilje na delovnem mestu

Mobing je danes izredno aktualen, a ne povsem nov pojav, ki prizadene vse več zaposlenih ljudi. Pomeni sistematično psihično trpinčenje na delovnem mestu, ki se lahko pojavlja na vseh ravneh delovnih odnosov; s strani podrejenih, nadrejenih ali med statusno enakovrednimi sodelavci.

Od običajnega stresa na delovnem mestu se loči v tem, da za posledicami stresa praviloma trpijo vsi zaposleni, pri mobingu pa le posameznik(i) v delovnem kolektivu, medtem ko ostali ne čutijo posledic nasilja. Motiv "izvajalca mobinga" je škodovati sodelavcu, pri čemer pri sebi zadosti potrebam po patološkem izkazovanju moči ali pridobitvi ugodnosti znotraj delovnega procesa, ki jih v normalnih okoliščinah ne bi dosegel. Načini psihičnega nasilja so različni, od tistih bolj neposrednih in odkrito nasilnih do tistih bolj zakritih in zato nič manj bolečih, vendar težje dokazljivih. V primeru dolgotrajnega in kontinuiranega poteka povzroči tovrstno vedenje žrtvam resne posledice na področju socialnega funkcioniranja ter psihične in telesne zdravstvene težave.

Načini izvajanja mobinga

Mobing pogosteje izvajajo nadrejeni in po delovni funkciji enakovredni sodelavci, medtem ko primerov, ko je žrtev mobinga nadrejeni, poznamo zelo malo (predvsem so to mlajši ljudje na vodilnih funkcijah). Žrtve sistematičnega psihičnega nasilja so večinoma ljudje, ki so drugačni na kakršen koli način. Pri mobingu gre predvsem za zmožnost izkazovanja moči nad šibkejšimi (fizično, intelektualno, izobrazbeno) ali uspešnejšimi in sposobnejšimi, pri čemer je v ozadju zavidanje, torej slaba čustvena zrelost in lastna negotovost "napadalca". Poznamo aktivno in pasivno obliko izvajanja nasilja. Pri prvi gre za vedenja posameznika, ki jih le ta v normalnih delovnih okoliščinah ne bi smel početi, medtem ko gre pri drugi varianti za opuščanje oziroma neizvajanje tistega, kar bi moral početi. Po definiciji naj bi dejanja mobinga žrtev porinila v položaj nemoči, razčlovečenja in vlogo brez možnosti zaščite, pojavljala pa naj bi se vsaj enkrat tedensko v kontinuiranem obdobju najmanj šestih mesecev.

Dejanja, ki so značilna za psihično nasilje na delovnem mestu, lahko strnemo v naslednje kategorije:

1. Spreminjanje delovnih nalog žrtve na neustrezen oziroma neprimeren način in/ali oviranje žrtve pri procesu priprave in izvrševanja teh nalog s ciljem kaznovanja.
2. Osebni napadi z zasmehovanjem, žaljivimi pripombami in razvrednotenje zasebnega življenja žrtve.
3. Besedne grožnje ter kritiziranje, vpitje, šikaniranje in sramotenje v javnosti (vezano predvsem na rezultate dela ali v povezavi z delovnim okoljem).
4. Izolacija žrtve znotraj socialnih odnosov formalne in neformalne narave, vezanih na delovno sredino.
5. Širjenje govoric o žrtvi.

Razširjenost pojava mobinga

Za področje Slovenije trenutno še ni ustreznih raziskav in s tem podatkov o razširjenosti psihičnega nasilja na delovnem mestu. Raziskave iz drugih, predvsem zahodno evropskih in skandinavskih držav, pa kažejo, da je okoli 5 odstotkov zaposlenih žrtev izrazitih in ponavljajočih dejanj psihičnega nasilja, okoli 10 odstotkov zaposlenih je žrtev občasnih dejanj, okoli četrtina vseh zaposlenih pa se sooča z negativnimi socialnimi vedenji, ki jih po definiciji ne moremo uvrstiti med psihično nasilje na delovnem mestu, vendar so močan dejavnik stresa in pomembno vplivajo na kakovost življenja. Psihično nasilje se pogosteje pojavlja v javnem kot v zasebnem sektorju, vendar ga ponekod najdemo več tudi v zasebnih podjetjih. Pogosteje so žrtve mobinga ženske, medtem ko so moški pogosteje povzročitelji. Raziskave tudi kažejo, da je v celotni delovni dobi psihično nasilje doživljala četrtina do polovica zaposlenih, v povprečju pa je nasilje trajalo okoli enega leta in pol. Pokazalo se je, da če nad posameznikom nasilje izvaja več povzročiteljev, nasilje v povprečju traja dalj časa.

Vzroki za psihično nasilje na delovnem mestu


Vzroke za mobing je potrebno iskati tako na individualni kot na skupinski ravni. Povzročitelji so večinoma ljudje z neustrezno osebnostno strukturo, pri katerih prihaja do izrazitih notranjih konfliktov med potrebami in zmožnostmi. Za razrešitev teh konfliktov uporabljajo agresivna vedenja, ki so v tovrstni osebnosti že dobro utrjena. Zaradi slabe stopnje empatije (občutljivosti za sočloveka) in egocentrične (vase usmerjene) pozicije se takšni ljudje težko ustrezno prilagodijo normativom socialne sredine, v kateri živijo in za zadovoljitev lastnih potreb praviloma delujejo destruktivno do drugih. Ponavadi takšne osebnosti označujemo kot narcistične in/ali celo disocialne (psihopatske). Ob tem raziskave kažejo, da se nasilje tovrstnih oseb lahko seveda lažje izvaja v tistih organizacijskih strukturah, kjer obstajajo pogoji za tovrstni način uveljavljanja. Organizacije, ki gojijo izrazito tekmovalno, brezosebno in avtoritarno okolje ter tovrstna vedenja tolerirajo, spodbujajo in celo nagrajujejo, so izraziteje izpostavljene pojavu psihičnega nasilja na delovnem mestu. Ob tem so za pojav mobinga pomembni tudi razni organizacijski elementi znotraj podjetja ali inštitucije, kot so: nejasna pričakovanja, vloge, pravila, dolžnosti in pravice, slaba notranja organiziranost, medsebojno nezaupanje, slaba komunikacija, zanikanje in nerazreševanje konfliktov, nejasnost poslovanja in dvomljive strategije pri tem, slabo vodenje odgovornih ipd.

Posledice psihičnega nasilja na delovnem mestu

Posledice psihičnega nasilja na delovnem mestu čuti tako žrtev in njena bližnja socialna sredina kot delodajalec in celotna družba.

Žrtev sprva čuti predvsem vedenjske in psihične zdravstvene težave, katerih posledice pa se ob intenzivnem in dolgotrajnem stresu pogosto poznajo tudi na telesnem zdravju. Sprva se pojavljajo težave z nespečnostjo, glavoboli, občutek napetosti in vznemirjenosti, miselna preobremenjenost v zvezi s situacijami v službi, povečana razdražljivost, motnje apetita in hranjenja, utrujenost, slaba pozornost in koncentracija. Tovrstne težave lahko postopno privedejo do težjih oblik motenj, kot so huda tesnobnost, depresija, zloraba psihoaktivnih snovi (alkohol, pomirjevala) ter nastajajočih telesnih bolezni kot npr. povečan krvni tlak, bolezni srca in ožilja, dermatološke bolezni, avtoimune bolezni ipd. Kot posledica tovrstnih motenj in bolezni žrtev mobinga postopno postaja vse bolj nefunkcionalna, tako v smislu delovne storilnosti kot socialne in osebne angažiranosti, kar vpliva na njeno kakovost življenja, hkrati pa tudi na odnose na vseh ravneh družbenih relacij, ki jih ima prizadeta oseba. Strah, sram, žalost in jeza so čustva, ki pretežno in intenzivno prevevajo takšno osebo ter pomembno vplivajo na njeno samopodobo in samozavest. Ob tem statistično obstaja tudi večje tveganje za samodestruktivna vedenja (samomor, poškodbena vedenja).
Negativne posledice psihičnega nasilja na delovnem mestu pa seveda nosi tudi delodajalec, saj ima stroške zaradi slabše učinkovitosti pri delu, bolniške odsotnosti, povečane fluktuacije zaposlenih, slabih delovnih odnosov, negativnega ugleda v javnosti in usposabljanja ter uvajanja novih delavcev v delovni proces.
Pri vsem tem pa seveda izgublja tudi celotna družba, saj so žrtve psihičnega nasilja pogosteje v bolniškem staležu, potrebujejo več zdravniške oskrbe ali postanejo celo trajno nesposobne za delo in se invalidsko upokojijo ter ne zmorejo prispevati ustreznih sredstev za dobrobit družbe.

Kako ukrepati proti psihičnem nasilju na delovnem mestu?

O tem več v naslednjem članku, ki bo poskušal odstrniti odgovornosti podjetja oziroma delovne organizacije in posameznika do nakazanega problema.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Boris
kapitan
kapitan


Pridružen/-a: 12.02. 2006, 08:50
Prispevkov: 86

PrispevekObjavljeno: 24 Jun 2007 06:57    Naslov sporočila: Ukrepi Odgovori s citatom

Kako preprečiti nasilje na delovnem mestu?

Pojav mobinga - psihičnega nasilja na delovnem mestu, zahteva ukrepe tako s strani delodajalca kot samega zaposlenega. Pogosto delovne sredine tovrstnemu problemu niso naklonjene, saj bi že s samim ukvarjanjem z njim, delovna organizacija priznala možnost pojavljanja mobinga, kar pa ne ustreza sliki popolnega podjetja oziroma organizacije. Reševanje težav je večinoma omejeno na kurativni del (reševanje, ko se problem pojavi), medtem ko preventivne dejavnosti pogosto izostajajo. Zaposleni pogosto nimajo informacij, kaj lahko storijo v primeru mobinga, kar lahko nasilje še podaljšuje in poglablja.

Kaj lahko stori delovna organizacija?

Za preprečevanje in obvladovanje psihičnega nasilja na delovnem mestu lahko organizacija najprej sprejme izjavo, v kateri se zavezuje k reševanju in vodenju ustrezne politike do tovrstne problematike. Izjava mora jasno opredeliti politiko oziroma glavna načela, ki bodo vodilo pri spopadanju s psihičnim nasiljem na delovnem mestu, in sicer:
1. Da organizacija ne bo dopuščala psihičnega nasilja na delovnem mestu.
2. Da je psihično nasilje organizacijski problem in ga je mogoče reševati.
3. Da ima vsak zaposleni pravico do spoštljivega odnosa in opravljanja dela na delovnem mestu.
4. Izjava mora vsebovati definicijo psihičnega nasilja ter po možnosti tudi listo dejanj, ki jih štejemo kot psihično nasilje.
5. Izjava mora opredeliti dolžnosti menedžerjev in predstavnikov sindikatov v zvezi z reševanjem primerov psihičnega nasilja.
6. V izjavi je potrebno določiti kontaktne osebe, na katere se lahko obrnejo žrtve, če svojega problema ne želijo deliti z vodjem ali sindikalnim zaupnikom ter jim zagotoviti ustrezno usposobljenost za ravnanje s to problematiko.
7. Potrebno je določiti postopek prijave psihičnega nasilja in reševanja ter nudenja pomoči žrtvam psihičnega nasilja.
8. Izjava naj vsebuje tudi postavko, ki določa, da morajo biti o politiki vodenja podjetja do problema psihičnega nasilja na delovnem mestu korektno obveščeni vsi zaposleni.

Poleg izjave glede politike reševanja psihičnega nasilja, pa mora delovna organizacija vseskozi izvajati tudi ukrepe za preprečevanje psihičnega nasilja na delovnem mestu, ki zajemajo predvsem:
- seznanjanje zaposlenih o psihičnem nasilju in njegovih posledicah,
- pravočasno reševanje konfliktov med zaposlenimi,
- oblikovanje jasnih zahtev in pričakovanj glede posameznih delovnih mest ter seznanjanje zaposlenih s temi zahtevami,
- redno obveščanje zaposlenih o dogajanju v organizaciji,
- ustvarjanje kulture sodelovanja in zaupanja med zaposlenimi,
- prijavljanje in reševanje primerov psihičnega nasilja.

Kaj lahko storijo žrtve mobinga?

Žrtve psihičnega nasilja na delovnem mestu so že zaradi posledic nasilja pogosto manj zmožne izvajati ustrezne ukrepe za lastno zaščito. Zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da so o politiki do pojavljanja mobinga v svoji ustanovi predhodno informirane ter da poznajo poti za ukrepanje. Prva reakcija žrtve je ponavadi sprejemanje vloge žrtve in upanje, da bo povzročitelj prenehal z neustreznimi pritiski. Kasneje, ob postopnem "pregorevanju" v stresni situaciji, pa se pod težo neugodnih čustvenih stanj ponavadi pojavi želja po pobegu iz nastale situacije ali nekonstruktivnem vedenju. Takšno ravnanje, ki izvira iz psihične preobremenjenosti žrtve, pa ni najboljša rešitev, saj lahko posameznika privede do dolgoročno negativnih posledic, ki jih oseba v težkem trenutku, ko hrepeni le po pobegu iz kroga psihičnega nasilja, ni zmožna povsem dobro predvideti.

Da pod težo pritiska ne bi storili prehitrih odločitev (npr. odpoved službe, agresivno vedenje do "napadalca", zloraba psihoaktivnih snovi - alkohola, drog, ipd.), ki bi nam v prihodnosti lahko prinesle težave na finančnem, osebnem in širšem socialnem področju, je dobro vedeti, da je pred tem mogoče storiti še marsikaj, kar lahko pomaga k razreševanju nastale situacije.

Možni ukrepi v krogu delovne organizacije

1. Poiščite pomoč pri nadrejenih (tistih, ki niso izvajalci mobinga).
2. Poiščite pomoč in mnenje pri tistih, ki v podjetju skrbijo za zdravje, varnost pri delu, kadrovske zadeve ali delavske pravice.
3. Prosite za premestitev na drugo delovno mesto.
4. Zbirajte dokaze o psihičnem nasilju, da lahko postrežete s konkretnimi dejstvi.
5. Poiščite zaveznike pri sodelavcih (tistih, ki niso izvajalci mobinga) in sindikalnih zaupnikih.

Možni ukrepi zunaj delovne organizacije


1. Obrnite se na pomoč k pooblaščenemu zdravniku (osebni zdravnik, specialist medicine dela, prometa in športa).
2. Poiščite pomoč pri strokovnjakih (psihologih, psihoterapevtih), ki vam lahko pomagajo pri ohranjanju pozitivne podobe o sebi, ohranjanju samozavesti ter pri obvladovanju stresa, premagovanju občutkov krivde in samoobtoževanja.
3. Poiščite pomoč tudi v družinskem in prijateljskem okolju - naj vas ne bo sram govoriti o tem, saj s tem omogočate sebi ustrezno reševanje nastalih težav, brez nepotrebnega kopičenja in sproščanja negativnih čustev.
4. Svojo izkušnjo delite z ljudmi, ki so bili prav tako žrtve psihičnega nasilja.
5. Vsakodnevno si predočite svoje prednosti, sposobnosti, znanje in izkušnje ter postopoma oprezajte za vam bolj primernim delovnim okoljem.

Žrtev mobinga potrebuje strokovno pomoč, osebno podporo in lastno naravnanost k reševanju nastale težave. Zaposleni ni kriv, da se je znašel v vlogi žrtve, lahko pa iz vloge bolj ali manj uspešno izstopi. V nastali situaciji je seveda težko pristati na to, da katerikoli od naštetih ukrepov lahko pomaga pri reševanju problema, vendar so to dostikrat le posameznikova predvidevanja, ko se znajde v nezavidljivi situaciji. Pomembno je, da v njej ne obupate ter da izkoristite katerokoli od ponujenih možnosti. Seveda je od vaše ocene odvisno, katero boste izbrali oziroma katero vidite kot najbolj varno in možno obliko pomoči. Ne pozabite, da se brez ukrepov krog nasilja ne bo prekinil in boste v pasivni poziciji škodili le sebi, saj v njej pristajate na vlogo žrtve in izvajalcu mobinga dopuščate nadaljevanje igre nasilja. V primeru, da nobena od ponujenih možnosti ni efektna, še vedno obstaja možnost zamenjave delovnega mesta. V tem primeru je pomembno, da več energije vložite v pridobivanje nove zaposlitve in ohranjanja lastne stabilnosti (izkoristite strokovne in osebne vire pomoči), manj pa jo izgubljajte za obupovanje in krepitev vloge nemoči.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Boris
kapitan
kapitan


Pridružen/-a: 12.02. 2006, 08:50
Prispevkov: 86

PrispevekObjavljeno: 24 Jun 2007 07:24    Naslov sporočila: Pravilna odločitev Odgovori s citatom

Sprejemanje pravih odločitev

Ste vedno razdvojeni med dvema ali več možnostmi? Se nenehno sprašujete, ali ste se prav odločili in kako bi bilo, če bi se odločili drugače? V življenju so vedno trenutki, v katerih se moramo odločati. Najbolje je, da pravi odgovor najdemo v sebi.

Včasih smo negotovi že pri povsem banalnih odločitvah, ko na primer izbiramo čevlje, se odločamo, kam bomo šli na dopust ali kaj bomo jedli za kosilo. Medtem ko je nekaterim odločanje nekaj najlažjega na svetu, se drugi nenehno sprašujejo, kolebajo in se obremenjujejo. To je po eni strani razumljivo, saj vsaka naša odločitev s sabo prinaša določene posledice. Vse, kar smo v zasebnem in poslovnem življenju, način, na katerega se veselimo in žalostimo, je posledica nekih naših odločitev v preteklosti. Nekatere odločitve so zelo pomembne za kakovost našega življenja, zato je neka mera tehtanja in neodločenosti običajna. Ne sme pa to prerasti v pretirano kolebanje, ko se nenehno znajdemo na razpotjih. Naučiti se moramo sami sebi postaviti prava vprašanja, ki nam bodo pomagala pri odločitvi, ne pa še povečala našo negotovost.
Neodločni ljudje se težje vklopijo v zahteve sodobnega sveta, manj zanesljivi so tudi v poslovnih odločitvah, zato je pomembno, da se naučimo poslušati intuicijo in se čim hitreje in učinkoviteje odločati.

Poslušajte se

Če se na primer vrnete v preteklost, v situacijo, ki se vam je takrat zdela brezizhodna, boste verjetno ugotovili, da so tudi takrat obstajali znaki, ki so vam kazali najboljšo pot. Vendar pa svojo intuicijo radi preslišimo, saj jo preglasijo naši strahovi, čustva, mnenja drugih ljudi in podobno. Vse to nam otežuje sprejemanje odločitev o vsakdanjih, pa tudi prelomnih stvareh v življenju. Zato se vam lahko zgodi, da se več mesecev pogovarjate s sorodniki, prijatelji in sosedi o tem, kakšen avto bi kupili, katera barva najbolj pristoji vaši dnevni sobi, kakšen televizior izbrati in v katere delnice se splača vlagati.

Ko se končno odločite, ugotovite, da vas kupljena stvar ne veseli več, saj odločitev ni bila samo vaša, ampak ste jo sprejeli pod vplivom drugih ljudi, ki razmišljajo drugače. Če se želite znebiti kronične slabovoljnosti, ki lahko vodi v bolezen, se raje naučite poslušati sebe in svoje občutke, saj boste le tako s svojo odločitvijo zadovoljni.

Poslovne odločitve

Tudi v poslovnem življenju se moramo velikokrat odločati in se soočati s posledicami svojih odločitev. Velikokrat smo v dilemi, ali se je boljše držati manj tveganih poslov ali sprejeti nove izzive in tvegati? Objektivno poglejte na celotno stvar in skušajte pridobiti čim več podatkov, poglobite se v zadevo in se morda posvetujte s strokovnjakom, ki ve o tej temi največ. Potem odločitev prespite in se na koncu zazrite vase - gotovo se vam bo pokazal pravi odgovor, če ga boste le pripravljeni slišati.

Pravila dobrih odločitev

Najprej se vprašajte, kaj vas dela srečne in kakšen je vaš cilj. To vam bo pomagalo, da se pravilno odločite. Ne omahujte pred tem, da bi za pomoč prosili prijatelja, vendar naj bo to človek, ki mu stoodstotno zaupate. Prijatelj vas bo poslušal, vas znal umiriti in vam osvetliti zorne kote, ki jih prej niste videli. Na koncu pa bo odločitev še vedno vaša. Zapomnite si, da vam nihče, razen vas samih, ne more povedati, kaj je najboljše za vas. Lahko pa vas posluša in vam svetuje. In še ena pomembna stvar: ne glede na to, kakšna je vaša odločitev, morate sprejeti njene posledice in za njo tudi stati. Le tako boste veljali za hvalevrednega in kompetentnega človeka na vseh področjih.

Vir : http://trendi.siol.net/default.aspx?site_id=155&page_id=116&article_id=155116070426130049111&cid=406&pgn=1
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN Seznam forumov -> Društvo Pomlad Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.