Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Biti ilegalni po vsebini ali ilegalni kot okrasek"kititi se", je razlika kakor NEBO IN ZEMLJA. Sem dovolj jasen.
naj vam bo lep in sončen dan.

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Spoštovani ilegalni,

lepo od Vas, da ste se odzvali in tudi hm... se strinjam z Vami, predolgo bi bilo, da bi še več pisal o podrobnostih. Če ste pa Vi pristen Slovenec, ne jemljite to toliko k srcu ste pač uvrščen v tisti mali procent 5,4%, ki je bil proti, če ste se referenduma udeležili.
Moj naslov tej temi pa je iz tednika DRUŽINA in mi je bilo zanimivo omeniti, ker identično razlagam tudi jaz in so nekatere stvari, ki se po tolikem času le pokrivajo, soupadajo z mojimi ugotovitvami. Skratka vidim, da so isti stavek uporabili tudi slovenci kot žrtve zoper SVOJIH! Slovencev, ki so jim bili rablji, rablji lastnega naroda (polnili kočevske gozdove..). Torej gre za izredno ponavljajočo gen zlobnost, ne le do sosedov neslovenskega rodu.
Kar pa zadeva volilno udeležbo in 94,6% proti izbrisanim (OSUPLJIVO) so dejstva, ne se sprenevedati(!), referendum je USPEL!(pika) in vi in mi, nosimo breme te »manjšine« šovinistov, ksenofobov. Tako pač je, razveljavite referendum, da bi se OPRAL preostali del slo-naroda(!)(kot radi meni svetujete naj predlagam?), ki sedaj »zaudarja« zaradi teh (FAKTI so tu: 94.6%) od 31% udeležbe.. Ta 31% pri tem sploh ni pomemben. Tu je predstavljena volja naroda, procenti so detajl, nepomembne »grančice«, ki tu sploh nima pomena lahko bi uporabil DA ali NE, mar ne. Torej nič ni spregledano in resnice ne iščem, ker resnica je jasna, brez sprenevedanja.
Koliko je v tej državo-tvorbi demokracije ste kar sam ugotovil, da tudi v nasprotnem primeru izida referenduma nebi bilo nič drugače(!)

Torej: dovoljena so vsa sredstva, ki z demokracijo nimajo nobene zveze, »diskvalificirati nato likvidirati«, je bilo izrečeno v NG 1994, (Milan Kučan). To je že klic v MRAČNO ideologijo III.Rajha (v mirnem času) in iz zgodovine vemo kaj taki šifrirani klici pomenijo, tako tudi grabež postane rutina.

En ZREL NAROD, v tovrsten amoralen, neumnost – referendum (aparthaid) sploh nebi šel, slovenski narod je to storil in imamo REZULTAT, katerega so morale pogoltniti ŽRTVE, zakaj potem nebi narod to dejstvo sprejel. Čakajte malo, pa vi bi kakor nedolžna nevesta »hoče, da se jebe, a neče da uđe«, to nebo šlo.

No in če gledamo IZBRIS, je lahko pri tem sodelovala peščica politikov, a izbris so hinavsko s pomočjo pomagačev le speljali. (to krivico dokazuje delovanje: Mirovni inštitut, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, Open Society Justice Initiative New York in Equal Rights Trust London, AI, Izbrisani, Ustavno sodišče RS,...)

Naj vas spomnim:
Njemci su vjerovali Hitleru...
Njemci su godinama gledali nepravdu, od 1933-e pa do pocetka rata 1938-e. Sto je Hitler bio gori prema manjinama, to mu je sve vise rasla podrska u narodu, a samim time i popularnost... Stoji da je propagandna masinerija strahovito efektivno radila svoj posao, stoji da je mrak jeo opoziciju... Jos njemacki narod nije bio neka varvarska nacija, nego nacija koja je vijekovima davala krucijalan doprinos sveopstoj ljudskoj kulturi i nauci...

Da, pa tako i slovenska, dakle za izbris je odgovoran kompletni REŽIM APARAT od vrha pa na dole do onih koji neposredno sprovode u djelo, a to su Upravne Enote RS(nekada su se nazivali Gestapo, on je imao te pristojnosti). No dalje nije teško naščuvati-nahujskati sitne-šoviniste na žrtve (tako uvijek biva :bogata djeca se kamenjem nabacivaju na siročad, slučaj PETRIČEK-siročad, bogati izrabljuju radnike... no tome slično i slovenski domorodci t.j.Zlo-venci pokazuju zube na te i tako izpačene ljude, koji žive u tuđini, a ko zna kako jim je sa djedovinom, pokopavaju mrtve, a da i na sprovod ne mogu)

Da, to su Izbrisani građani slovenije kojima su oduzeta GRAĐANSKA PRAVA baš kao Židovima kada su nacisti rutinski (1934-39) oduzimali građanska prava. naravno u početku su se dobro okorištavali njihovom imovinom (Eichman..)
Sem morda kaj nejasen.

Resnice, ki jo omenjate, jaz jo ne išćem, predočim le FAKTE, ki so sami po sebi resnica, saj: »NIHČE NA SVETU NEMORE SPREMENITI RESNICE«, čeprav bi jo najraje spremenili, prikrojili vsi nacistični in rasistični, hunta režimi, tudi slovenski! To je nesporno jasno(!) Ali tudi Vi želite manipulirati s % (te sem navedel zaradi gospoda, ki je zavajajoče omenjal »kao« nekaj somišljenikov, zato so prišli na dan procenti, sicer jih nebi navedel. Skratka slovensko sprenevedanje, da bi zlorabili stvari in jih uporabili po lastni »potrebi«), ne tako nebo šlo, jaz sem procente le navedel, kar je resnično, bistvo pa je v DA ali NE(!)in pika. Kot sam ugotavljate za »hunto« celo niti to ni pomembno, je le formalno-(i)legalno »zadoščeno«, mar ne.
Končno, bi sam moral vedeti kaj TI pomeni živeti v ILEGALI, razen če igraš le vlogo slovenskega ilegal-kameleona.

Bodi pozdravljen, jaz sem le objektiven, Ivan.

Evo pogled in doživetja enega izmed mnogih Slovencev, ne ozirajoč se na dejstva izbrisa:

Grilec Martin pravi:
26. februar, 2008 ob 3:19
Ko pregledujem novice mi je padlo v oci o izbrisu iz domovine, ce smem sploh se tako izraziti. Kajti meni se je ista star zgodila in mogoce mi tudi lahko pomagate. Namrec starsi so se preselili v Rogetec leta 1937 in od takrat smo ziveli v Rogatcu. Sicer rojen sem na Hrvaski strani in to samo preko reke Sotla kar je danes meja med Slovenijo in Hrvasko. Leta 1965 sem se porocil z slovenko Terezijo Krivec iz Zetal, sin nama se je rodil v Celski bolnisnici. Leta 1970 sma odsla legalno v Necijo. Od tam so nas poti vodile v Kanadu. Celo moje zivljenje sem bil z Slovenci. V Nemciji je bil klub Sava v Frnkfurtu bil sem clan in v pevskem zboru. Po prihodu v Kanadu takoj sem vstopil v pevski zbor in slovenska drustva. Tako sem tudi dobil pohvalo od gospoda Petrleta za pomaganje v tistih prvih trenutkih nove samostalne drzave. Tako po vsem tem sem lansko leto izvrzen iz vseh slovenski zapisov. Ce bi hotel napisati zivljenjepis bi moral zaceti po letu 1945, kajti od takrat se je zacelo nase trpljenje kajti nekje jeseni 1947 je bil ubit moj oce in zaplenjena vsa imovina. Torej kaj se dogaja tam pri vas sedaj je zelo zalostno.in vcasih skoraj ne morem vejeti tega. Tako smo bili veseli 1990 in imeli toliko upanja da bo bolje kot je bilo 1945 in potem. No zgleda da smo se hudo zmotili. Lep pozdrav

Imam pa občutek, da vas bolj muči slovenski NAROD - ljudstvo, kot pa dejstva, ki so na podlagi slovenskega naroda skrojena, teatralno, a so dejstva ZLOČINA. Nič vas pa ne moti, ko le ENA (OSEBA) sodnik izreče po krivici teatralno sodbo(da 100%): »V IMENU LJUDSTVA«. Dobro vemo pa, da je ravno slovensko sodstvo najbolj skorumpirana veja oblasti, edino na SVETU, ki si privošči stavko, iz pohlepa, saj vsak sodnik v povprečju zahteva NOVEGA MERCEDESA od državljanov, nas davkoplačevalcej, a naj bi nam bili le »servis«. Vidite, da so vse firme pokradli se lastninili, prav povsod je bila prisotna logistika t.j. slo-sodstvo, mar bi še slo-sodstvo RAZPUSTILI. No vi zahtevate, da sem bolj natančen, torej zakaj so črtali, ravno ti sodniki: »smrt fašizmu – svobodo narodu!« Jasno, ker so sami postali fašisti (oblast, interesna navezava, kasta).

Sem vam le želel dati do znanja neposredno krivdo slovenskega ljudstva. Ni kaj se skrivati za farso: »neodvisno sodstvo!« (sveta nedotakljivost, kaj nam pa morete), ravno to je trik za katerim se skriva najtežja slovenska kamora, mafija.
In spet kje je slovensko ljudstvo: Žal to mazohistično uživa, da je »jebeno«, a tajkuni spet po svoje »jebejo« to ljudstvo in tako smo tu kjer smo, uživajo oboji, vsak po svoje. Ni akcije, nekateri pa iščete nek »mit o svetosti naroda-ljudstva« (celo v %), kje pa, to je lahko le v pesnitvah.

ilegalni · član Pridružen/-a: 20.12. 2007, 17:53 Prispevkov: 11

Gospod Ivan, a ste v redu, celo poletje ni glasu od Vas, upam da ste zdravi ...
Spodnje stavke sem napisal že pred časom a nisem poslal. Upam da vas sedaj ulovijo v boljšem in bolj strpnem razpoloženju.

če niste natančni ste demagoški, kot so politiki ...

Človekove pravice ne sodijo na referendum. To so z dvo-tretjinsko neudeležbo na referendumu Slovenci lepo pokazali. Če bi šli na referendum bi legalizirali to ne-početje. To pa da uspe referendum na katerem se ne udeleži niti 50% ljudi je zame skregano z zdravo pametjo. Za ali proti bi moralo biti več kot 50% vilolcev zato, da bi rezltat veljal. Proti takšni matematiki bi potem imel veliko manj pripomb.
Zadnji referendum, ki smo ga imeli, je imel celo 10% udeležbo in je kao v celoti uspel. Za popizdit ...

Da se razumemo gospod Ivan. Jaz ne trdim, da niso bile radikalno in brez primere v zgodovini naroda, kršene temeljne človekove pravice neke skupine ljudi. To kar so naredili niso naredili prav. In da se to ne popravlja dovolj hitro in efektno tudi ni prav. Toda to so naredili politiki, ki pa so seveda slovenski državljani. Saj ne morejo biti tujci. Iz vašega pisanja pa sledi, da je ves slovenski narod slab, pokvarjen, homofobičen, fašističen, nacističen in ne vem še kaj vse. Ste naravnost žaljivi in po moje samo zaradi zavedanja, da se vam je zgodila krivica in ste veliko pretrpeli še niste fasali kazenske ovadbe ...

Zgodila se vam je krivica. Veliki večini, ki se srečujemo na teh straneh se je. Tudi meni se je. Izgubil sem zdravje, čeprav so bile vse možnosti, da bi se izteklo z minimalnimi posledicami. Sedaj, ko sem to dokazal se pa ne premika na sodišču. Dela se, toda pritožba na pritožbo bolnice in zavarovalnice, čeprav je popolnoma jasno in dokazano, da so zajebali na celi črti. To pa sedaj ne pomeni, da ni poštenega in prizadevnega zdravnika/ce in sodnika/ce in da imam pravico udrihati po vseh in ker so slovenski državljani, žaliti kar cel narod. Dogaja se vam krivica. Jebiga. Se vam opravičujem v svojem in imenu vseh tistih, ki razmišljajo podobno, če vam to kaj pomeni. Toda najverjetneje vam ne, ker vam je to pisanje ne te strani terapija. Je ventil za tisti občutek nemoči, ki ga tudi jaz dobro poznam ...

Slovenci niso nič bolj ksenofobi in procentualno v svojih vrstah nimajo nič več fašistov kot jih imajo tudi drugi narodi. Kar se je vam zgodilo je posledica nekega drugega nacionalizma. Ne boste mi rekli, da Hrvati nimajo takih čustev. Spremljam njihovo politiko in ne bi bil ponosen na svoje politike, če bi bil Hrvat, prav tako kot nisem ponosen na slovenske politike. Da ne govorimo o Srbih. Jugoslavija je bila vsaj originalna država in Slovenci so imeli vsaj neko besedo, to sedaj ni podobno ničemur. Capljamo za nekimi drugimi državami in moramo ponavljati njihove napake, ki so jih storile že pred 30 leti in jasno je kam pelje vse skupaj.

Če pogledamo podrobneje zgodovino katerekoli države bomo našli kakšno ksenofobno ali nacionalistično cvetko. Drugače bi države sploh težko obstajale. Po drugi svetovni vojni so italijanjskim državljanom v Slavoniji, ki so se priselili še pred prvo svetovno vojno, rekli ali jugoslovansko državljantvo ali pa marš iz Jugoslavije. Ne boste mi rekli, da to ni res, ker sem direktni potomec teh ljudi. Bratranci mojega pokojnega očeta so tudi res odšli v Italijo in seveda pristali, kje drugje kot v tovarni Fiat v Torinu. Oni so odslužili talijansko vojsko.
Moj oče je bil rojen v Beogradu, ki je danes Srbija, moj stari oče na Hrvaškem in sta bila italijanska državljana dokler jih niso postavili pred izbiro. Sta pa po rodu Furlana. Furlani pa kot vemo so manj Italijani kot smo Primorci, Gorenjci, Štajerci, Dolenjci itd Slovenci. Furlanščina ni niti podobna italijanščini. Moja spolno hiperaktivna stara mama (moj stari oče je imel otroke z dvema ženama, ona pa s tremi tipi) pa je bila nemško-italijanskega rodu, moja mama je Štajerka s priimkom (Belec) zaradi katerega bi, če bi tako hotel, zame bili vsi Črnci. Rojen sem v Sloveniji, na Primorskem kjer so se prvi v Evropi uprli fašistom, v Istri, katere del je sedaj pod Slovenci in nimam niti najmanjšega sledu kakšrnega koli nacionalizma v sebi. Še manj nacionalnega ponosa, in če tako hočete, mislim, da bo svet, enkrat ko se dobro premeša, po domače povedano pojebe med sabo, veliko boljši. Ne vem pa kako bomo opravili s pokvarjenim politiki in duhovniki, ki bodo uničili ta svet, če bo šlo tako naprej. Moj nasvet je, da nehamo delati, ne gremo več v službo, in skromno in s pomočjo drug drugemu preživimo par mesecev, pol leta dokler se ne vzpostavi civilna samouprava in se potem najprej poskrbi za najbolj prizadete skupine itd ... Toda bojim se, da bo pohlep (in po materialnih dobrinah in po časti) znova in znova udarjal na plano, tako da človeštvo čakajo še miljoni let boja ...
... sem pa dovolj lokal patriota in poznam dovolj Slovencev, ki so pošteni, delavni, pravični ..., da se čudim vašemu pisanju. S takim mnenjem kot ga imate o ljudeh, o narodu, med tem narodom ne boste našli svoje sreče ...
Lep pozdrav, Ivset Pertle

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

STIGMA: Mineva natanko 70 let od KRISTAL-NACHTA - noči, v kateri so nemški nacisti začeli preganjati judovsko prebivalstvo

Nacisti so v noči na 10. november 1938 začeli načrtno uničevati Jude, ki so bili pred požiganjem sinagog, razbijanjem njihovih trgovin ter mučenju in pobijanju povsem nemočni. Zaradi številnih razbitih oken je ta noč v v zgodovinski literaturi dobila ime kristalne noči. Ubitih je bilo 100 Judov, preko 30.000 so jih zaprli v koncentracijska taborišča.

Nemški nacizem je potreboval STIGMO, to so bili Judje, tedaj je upravo vodil Gestapo. Tako je slovenski nacizem potreboval STIGMO in to so bili 25.februar 1992 Izbrisani, tedaj so upravo vodile slovenske Upravne enote. izvedli so "civilno usmrtitev" 18.305 osebam (neuradno preko 87.000 oseb

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

spoštovani radio MEGA:
Da , resnica, jaz jo ne iščem, če pa je izkonstruirana je to od strani VAŠEGA REŽIMA in to so fakti, tudi 18.305 dokazov (sicer minimiziranih , a so, čeprav dejansko 131.000 ljudi). Vem, to vas ne moti, končno v demokraciji ste, ki si jo je priborilo "slo-ljudstvo", zbirajte podpise in ovržite dejstvo o 94,6% naci-usmerjenih, to peavico vam dopušča slovenska ustava, tako kot ustavno sodišče ne odobrava izbris.
Kot vemo prvi Izbrisani so bili v letih 1934, ko je Gestapo brisal vse severno-afričane in ostale, ki so tedaj živeli v Franciji in jim niso podaljšali dokumentov, tako so mnogi izmed njih pristali v Tujski legiji , dobili FR državljanstvo in se kasneje bojevali zoper G. Hitlerja....

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Varuhinja Človekovih Pravic
Dr. Zdenka Čebašek Travnik
Dunajska 56
1000 LJUBLJANA

Koper, 15.11.08

Zadeva:

ZLORABA SLOVENSKEGA PRAVOSODJA ZA PREFINJENA KRIMINALNA DEJANJA

Spoštovani,

V teh nekaj vrsticah, Vam skušam prikazati dolgoletno AGONIJO in dolgo UNIČUJOČI teror, ki se v sloveniji izvaja nad Nami.

1. Priložim Vam kratko vsebino gradiva, ki ga imate že desetletje v vašem arhivu, koliko je bilo na tem storjenega in uspešno rešenega...? Torej še od let 1999.

2. To kar se danes odvija nad Nami in Našo družino je srhljivka (nadaljevanje omenjenega, OTIMAČINA in PLJAČKA Nas) in zato Vam tudi ta tekst neposredno pošiljam, kar je dano na Izvršilni oddelek Koper sodišča.(v prilogi In 07/117 Izvrš.odd.sod. Kraut Andreja)

3. NEPRAVDA, TEROR, stres... me je strlo do take mere, da se že močno odraža, na mojem (in člani družine) psihofizičnem zdravju, medicinske stroke ste zato po plati Vaše profesije ta dejstva sprejmite razumevajoče in skrajno resno, sem že v bolnici(!).

4. nad Nami izvajajo »civilno usmrtitev« že itak, če omenim 89letnega očeta.

5. Tudi, kot Vam je iz teksta za razumeti za nasilje, represije nad nezaščitene otroke gre, a pravkar je bila 70-obletnica KRISTALNIH NOČI, očitno so taka nečloveška dejanja še kar prisotna v sloveniji, a ne tako na očeh, izvajajo se bolj prefinjeno.

Prosim, Vas urgirajte, če kaj ni razumljivo, sporočite, vprašajte, da se slišimo, dokler se še slišati da, tu doma, ne preko Štrasbura...
Kriminal napram Nam je JASEN, vendar to očitno ni dovolj za pravično ukrepanje odgovornih, Mi smo ŽRTVE, ŽRTVE in zopet ŽRTVE.

Prosim vsaj toliko Urgirajte na Predsednika Koper sodišča..., da se vse moje in naše družine zadeve prenesejo na drugo neodvisno sodišče, če že mora biti slovensko in ne bilo katero evropsko.

lepo prosim, ne odgovorite mi z obrabljeno frazo:

»sodstvo je neodvisno«, preganjajte kriminalce v vrstah sodstva, ne morejo se ti skrivati za zakulisjem TEATRALNEGA SODSTVA in delati po svoje kot v časih inkvizicije, ali časovno bližje, ko je hitlerjanstvo bila le še RUTINA, a v sloveniji, v EU smo.

S spoštovanjem,

Smrt fašistom – svobodo narodu!

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Vsem Izbrisanim (to so vse narodnosti naše matere-skupne domovine tudi slovenske) Yuga nam je bila mati, bila nam je dom, razen današnjim politikom in tajkunom, pa še ti so se dodobra namastili na pokojni državi, kakor mrhovinarji so jo rastrgali, kaj pa vi delavno ljudstvo, fabrik ni več, sociala škriplje, oči vam mažejo celo v zdravstvu rekoč "zdravila na prosti listi"-namesto resnice "nema Đabe", plačajte. Prosta lista je lepotni izraz , tako kakor je LASTNINENJE, ki dejansko pomeni uzakonjena tatvina za izbrane-za KASTO, ki jo požegana , kdo drug kakor njihovo sodstvo.

DOL S KASTO, vsemu delavnemu ljudstvu pa čestitam DAN REPUBLIKE 29.NOVEMBER 2008

Titovi pioniri
U vrijeme Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije 29. 11. je bio veliki dan za svakog školarca prvog razreda. Tada se polagala svečana zakletva i postajalo se pionir. Svaki je pionir dobio plavu kapu (titovku), crvenu maramu (starije generacije su je vezale, a mlađe su dobile poseban prsten za tu namjenu) i crvenu pionirsku knjižicu. Većini nas i danas su u glavi barem pocetni stihovi "Svečanog pionirskog obećanja":

Danas, kada postajem pionir
Dajem časnu pionirsku riječ:
Da ću marljivo učiti i raditi
I biti dobar drug;
Da ću voljeti našu samoupravnu domovinu
Socijalističku Federativnu Republiku Jugoslaviju
Da ću razvijati bratstvo i jedinstvo
I ideje za koje se borio Tito;
Da ću cijeniti sve ljude svijeta
koji žele slobodu i mir!

No le kot primerjava, samo na Celjskem območju je 3000 narkomanov (2000 registriranih), za čas Yugoslavije nevem, če se jih je dalo sešteti na prste ene roke, bili smo pionirji in na to, na življenje polno upoanaj ponosni. Kakšno upanje ima današnja mladina, ki živi med novodobnimi naci-fašisti katerim je edini cilj in smisel POHLEP in nakup PATRIJ, mar ni dober T54 ali T84, končno mar so nam potrebne te kovinske smeti. Jasno, da tank lahko uporabiš v nemirih proti svojemu golorokemu narodu, sicer v bitki nima nobene vrednosti več ob neravnem terenu in kopisi "pancerfavsov" in "stingerjev".Torej PATRIJA, bi jo raje imenovali PROVIZIJA.

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Izbris se ni pripetil slučajno ali po napaki.

Zastavljen je bil v pasti, ki sta jo sestavljali vaba in ost. Vaba je bila referendumska obljuba za vse, ki s(m)o se takrat spraševali, kaj bo z nami: prisega, da se v samostojni in neodvisni Sloveniji položaj ne bo nikomur poslabšal, kvečjemu narobe. V paketu osamosvojitvenih zakonov pa je bila ost: zakon je določal možnost izbire novega državljanstva, ni pa povedal, kaj bo s tistimi prebivalkami in prebivalci Slovenije, ki si novega državljanstva ne bodo izbrali. Ko bi bila ta zakonska luknja spregledana, bi lahko šlo za slučaj ali napako. Vendar je skupščinska pravna služba že takoj ob prvem branju opozorila na to (takrat je mnenje o zakonu pisal Jernej Rovšek), in v obravnavah je bila vložena vrsta amandmajev, ki naj bi to prazno mesto pokrili na pravičen in primeren način, kot je izhajal iz referendumskih obljub. Ne le, da je vladna večina vse te predloge zavrnila – predstavniki vlade so celo razlagali, da so vsi ti popravki nepotrebni, ker že siceršnje zakonske obveznosti zavezujejo, da je treba za to skupino primerno poskrbeti. Ko po vsem tem na koncu ni bil sprejet niti navaden sklep, ki bi obvezoval vlado, da pripravi ustrezne ukrepe za ureditev statusa te skupine ljudi, je bilo čutiti v kosteh, da ima oblast nekaj za bregom. In kadar ima oblast nekaj za bregom, to zanesljivo ni darilo za rojstni dan, ampak kaka prav neprijetna zadeva.

Pa vendar je bil izbris presenečenje, tako za vse tiste, ki so jih čez noč in brez opozorila ali vsaj obvestila izbrisali, kot za vse nas druge: eni in drugi smo za ta v popolni tajnosti in skrivnostnosti izvedeni udar, ki je prizadel (po sicer povedanih, a nikdar zares preverjenih in proučenih podatkih) čez 18.000 (131.000)ljudi, kar je več kot za ene Domžale, izvedeli šele kasneje in postopoma. Tudi po izbrisu namreč ni šlo naokrog po Sloveniji nekaj čez 18.000 (131.000)modrih ovojnic (izpišite dan in mesec prejema!), ki bi jih vročili izbrisanim in jim s tem vsaj po dogodku povedali, kaj so naredili z njimi. Po Sloveniji je šla samo okrožnica, ki je naročala uradništvu in organom, da izbrisane polovijo in odstranijo iz države postopoma in sproti, tako kot naletijo nanje. Slej ko prej mora vsak, če drugega ne, podaljšati kak dokument, ali pa gre čez mejo, ali pa mu, konec koncev, poteče stalno bivališče, ki ga je imel priznanega že od prej, pa ne ve, da smo mu ga odvzeli. In potem je šlo, kakor je kdo kje vzel okrožnico – večina jo je hladno izvajala, eni so se nad brezpravnimi ljudmi izživljali, drugi so jim skušali kaj svetovati in pomagati. Ampak za začetek je moralo vsakemu od izbrisanih priti do zavesti, da je izbrisan. To ne pomeni le, da te ni v neki knjigi, kamor vpisujejo prebivalke in prebivalce z dovoljenjem za prebivanje. Sploh te ni. Ko ti vzamejo vse dokumente in ti pojasnijo, da moraš po dokumente v neko drugo državo (ki je sicer takrat sploh še ni, ali pa še ne deluje, ali pa je sredi najbolj krvave vojne), postaneš ne-oseba. Ko postaneš ne-oseba, izgubiš službo, če si jo imel. Ko izgubiš službo, če si jo imel, izgubiš zdravstveno in vsako drugo zavarovanje. Če zboliš, moraš vse plačati sam iz svojega žepa, vendar tudi žepa več nimaš, saj so ti odvzeli tudi možnost normalnega poslovanja, ko so ti vzeli stalno bivališče, vse dokumente, službo in zavarovanje. Eni to zdržijo, drugi ne, eni si uspejo po vseh teh mukah urediti status v Sloveniji, drugi ne, eni vztrajajo v Sloveniji, drugi izginejo kdo ve kam, enim pa pomaga izginiti tudi policija.

Danes vemo, da to ni bilo samo grdo in nečloveško, ampak je bilo nezakonito in protiustavno. Odkar je to jasno, traja prerekanje o tem, kako popraviti krivico. To prerekanje dodaja krivici še žalitev za žalitvijo. Ta država popravlja krivice, ki so jih storile druge države pred njo na teh tleh. Prav. Vendar bi se morala najprej opravičiti za krivice, ki jih je prizadejala sama, v ihtavosti svojega nastajanja, pa tudi za žalitve, ki jih je izrekla na račun svojih žrtev.

Ko se bo opravičila, ji bo lažje. Morda ji bo uspelo nekaj tega, kar je prizadejala, celo popraviti.

Lev Kreft

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Janko pravi:

Vidim iz komentarjev, da je potrebno ponoviti!

Prosimo, tudi to preberite ponovno če ste že prebrli, to je večna slovenska zločin-resnica in velja neprekinjeno, dokler bo takih slovencev, takih ne-ljudi, nedostojnih tega sveta.

Generalno slo-politika svojih FOJB-grozot noče in noče priznati. Ko pa je z resnico skrajnje stisnjena, jo poskuša oprati z predhodno krivico Italijanov in, podlo: da je FOJBE zakrivila JNA, pri čemur podlo pozablja, da so v tej JNA bili oni, slo-zločinci. Takrat je bila vojna, in je morda nekaj krivice res pri nasprotni strani. Toda, krivico maščevati z FOJBE-grozotami??? To pa je le slo-specifična civiliziranost. To svojo slo-specifično slo-civiliziranost, nadaljevanje FOJB, so slo-zločinci 26.2.92 še posodobili tako, da ni več bilo potrebno, da bi jim nekdo za karkoli bil kriv. Dovolj je bilo, da ni slovenec, ter ga je le zato nujno pregnati s »slovenskega« ozemlja, in ta slo-zločin pokriti z lažno izmišljenimi, neobstoječimi, nikjer in z ničimer dokazivimi, tujimi državljanstvi (čigavo, od 130.000(!) Izbrisanih, državljanstvo je slo-uprava 26.2.92 sploh imela na vpogled, za izbrisu iz RSP nujno potreben dokument?). Nadaljevanje FOJB sedaj skupaj s slo-politiko izvaja slo-»pravosodje«, ko Izbrisanima storjene krivice cinično, oholo, ponižujoče jih, zanika. Vprašanje je le, katera oblika nadaljevanja FOJB bo naslednja in, kdo bo naslednja žrtev tega zločinskega slovenizma, ki predvsem temelji na sovraštvu vsega tujega, predvsem pa ne-slo jezika, posebej srbskega.

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

na
OKRAJNO SODIŠČE V PIRANU

po danes prejetem K 163/2008-dopisu sodišča z dne 23.9.2008 pravočasno vložim

P O P R A V E K

»subsidiarnega obtožnega predloga« z dne 3.9.2008 pri Okrajnem sodišču v Piranu

sodišče
P R O S I M

za oprostitev me vseh stroškov postopka (upoštevati priloženi I 137/2008-SKLEP Okrajnega sodišča v Piranu z dne 1.9.2008, ki se nanaša na to zadevo)

I
OBTOŽNI PREDLOG
zoper:

(osebni podatki ki jih Šribar zmorem; sem le fizična oseba: neupravičen dostopa)

1. uradno osebo, sedaj vodje oddelka za upravne notranje zadeve UE Izola
Silva Škrbino iz 6310 Izole, ul. Elvire Vatovec 5,

2. uradno osebo, uslužbenko UE Izola
Nedo Božič iz 6310 Izole, ul. Franeta Marušiča 2

3. uradno osebo, načelnika UE Izola
Branka Andrejašiča iz 6310 Izole, Sončno nabrežje 6

4. uradno osebo, MNZ-uslužbenko
Suzano Grzetič, delovno mesto MNZ Ljubljana Štefančičeva 2

Preventivno naj navedem, da morebiti kako zastaranje zadeve, ki bi ga sodišče morda poskusilo uporabiti, ni mogoče, ker sem zadevo že leta 1996 predal koprskemu Državnemu tožilstvu in, je od tedaj neprekinjeno na slo-tožilstvih in slo-sodiščih.

Sodišče, ki naj bi ga predlagal, da se pri njem opravi glavna obravnava, pravno neuk tukaj ne morem predlagati, ker iz pouka sodnice Selme Bobere Stanovnik z dne 23.9.08 ni razvidno, ali gre za sodišče po rangu (okrajno, okrožno,...), ali po lokaciji (Piran, Koper, Ljubljana,...). Zato tukaj prosim za pojasnitev in pouk o pomenu izbire sodišča.

Zato po vseh kršenih zakonih in tistih, ki predlog zahtevajo, predlagam, da pristojno sodišče obtožence spozna za krive zaradi kršenja 17. člen 1., 2. in 3. odst., 24. člen 2. odst., 101. člen –iztrebljenje, apartheid, nečlovečna ravnanja-, 131. člen 1. odst., 132. člen 2. odst., 133. člen 1. in 2. odst., 258. člen, 259. člen 1. in 2. odst., 265. člen 1. in 2. odst., 266. člen, 267. člen 1. in 2. odst. KZ, 33., 34., 35. člen Zak. o državlj., 1., 60., 82. člen Zak. o Tujcih in, obsodi po zakonu.

II
V tukajšnji zadevi je nesporno, da sem oškodovanec Šribar Janko po letu 91 na UE Izola bil protipravno, ne obveščen, enostransko uradno ponarejen v hrvaškega državljana, ter kot tak kršenjem 17. člen 1., 2. in 3. odst., 24. člen 2. odst., 101. člen –iztrebljenje, apartheid, nečlovečna ravnanja-, 131. člen 1. odst., 258. člen in 259. člen 1. in 2. odst. KZ protipravno vnesen v vse državne nosilce uradnih podatkov. Iz teh nesporno protipravnih in kaznivih dejanj, za katera v pravni državi storilec mora biti kaznovan, zlasti ker ni le Šribar-posamezno, tem več so množična, genocidna, so nastala številna, druga z drugim izzvana, protipravna dejanja, kot je protipravni izbris iz RSP in mnogo drugega tožnikovega trpljenja.

Od mnogih v to zadevo vpletenih akterjev so tukaj, pod I navedeni, kazensko ovadeni le štirje. Vsi štirje so pravno strokovno izobražene uradne osebe MNZ upravne oblasti. Kot tako strokovno usposobljeni so znali, ali so morali znati, kaj so v tej zadevi, na podlagi protipravno ponarejenega hrvaškega državljanstva in protipravnega vnosa tega v državne nosilce uradnih podatkov kršeč 17. člen 1., 2. in 3. odst., 24. člen 2. odst., 131. člen 1. odst., 258. člen, 259. člen 1. in 2. odst., 265. člen 1. in 2. odst. KZ, počeli. Zato je nesporno, da so v tej zadevi dejavni vedoma tudi sami izvajali številna protipravna kazniva dejanja, za katera so nesporno kazensko odgovorni. In zato je s to kazensko ovadbo ta odgovornost tudi zahtevana, za Nedo Božič najverjetneje -nujno raziskati- celo odgovornost za samo protipravno ponareditev hrvaškega državljanstva, ter protipravni vnos tega v državne nosilce uradnih podatkov kršenje 17. člen 1., 2. in 3. odst., 24. člen 2. odst, 101. člen –iztrebljenje, apartheid, nečlovečna ravnanja-, 131. člen 1. odst., 132. člen 2. odst., 133. člen 1. in 2. odst., 258. člen, 259. člen 1. in 2. odst., 265. člen 1. in 2. odst. KZ.

III
Opis kaznivih dejanj
1.)
18. aprila 94, po 17.4.94 odvzemu dokumentov na Sečovlje-mejnem prehodu, na UE Izola namesto poprave protizakonitosti ponarejenega hrvaškega državljanstva je Šribarju drzno odvzeta še osebna izkaznica, a Neda Božič kršeč 258. člen KZ zlonamerno energično zanikala obstoj Šribarja 40.-člen-status-vloge, Šribarja energično prepričevala, da je hrvaški državljan.

Z zlonamernim uradnim zagovarjanjem 26.2.92 protipravnega izbrisa Šribar-oškodovanca iz RSP, predvsem pa z zlonamernim uradnim zagovarjanjem zlonamerne, izbrisu iz RSP namenjene, ponareditve hrvaškega državljanstva, ter z zlonamernim uradnim zagovarjanjem protipravnega vnosa tega na UE Izola zlonamerno ponarejenega, Šribarju zamolčanega, hr-državljanstva v različne nosilce uradnih podatkov, sta v četrtek, 21. aprila 94, Silvo Škrbina in Neda Božič na UE Izola po pojasnilo napotenemu Šribarju kršeč 266. člen KZ z grožnjo: »Niste državljan RS, boste izgnan iz države!« (napad; najboljša obramba) trdovratno zanikala obstoj 40.-čl.-status-vloge od 13.12.91. Z namenom zakritja protipravne ponareditve hr-državljanstva, nista hotela raziskati obstoj 40.-člen-status-vloge in protipravno ravnanje z njo. Šribarja sta silila v privolitev ponarejenega hr-državljanstva in v postopek naturalizacije. Brutalno oholo do Šribarja-solz do Šribarjeve resnice o pravočasno oddani 40.-člen-status-vlogi in Šribar-ne-hrvatstvu je Škrbina kršeč 267. člen KZ nenehno ponavljal: »Dejstvo je, da niste državljan RS, boste izgnan iz države!« S kriminalnim uradnim pohravčenjem in protipravnim izbrisom Šribarja iz RSP, zavedajoč se storjenega zločina, je Neda Božič umilitveno Šribarju podtikala naturalizacijo. Šele avgusta 94, po Šribarju odvzemu vseh dokumentov in s tem vseh ustavnih pravic zaradi vztrajnosti Šribarja, potem, ko vlogo ni več bilo možno zanikati -saj je vlogo v rokah imelo več UE-uslužbencev-, je Škrbina v stavbi zraven policije v Izoli v navzočnosti Nede Božič sumljivo-iznajdljivo priznal obstoj vloge, a je vlogo takoj razvrednotil, ker da je zamudno knjižena, ter kot taka za odpravo Šribar-brezizhoda brezpredmetna, in jo je kot tako vse do maja 2001 tudi obravnaval. Prav tako je Šribarja vztrajno, vedno in zlonamerno v vseh na sodišča in drugam pošiljanih aktih obravnaval le kot hrvaškega državljana – tujca, pri tem vztrajno ne spoštujoč na UE Izola uradne izjave Šribarja in oddana zahtevana(!) uradna dokazila o povsem nasprotnem.

Neda Božič in Silvo Škrbina sta zlorabila uradni položaja: ne upoštevajoč izjavo stranke nista opravila uradno dolžnost, nista raziskala obstoj pravočasno oddane 40.-čl.-status-vloge in te protipravno obravnavanje, ter s tem stranki povzročila veliko dolgoletno apatrid-status-trpljenje-škodo, in za dolgoletje najhujše kršila pravico stranke do stalnega bivališča in iz naslova stalnega bivališča vse ustavne pravice.

Neda Božič vedoma kršila zakon: zanikajoč obstoj 40.-člen-status-vloge in stranki zlonamerno podtikajoč naturalizacijo očitno nevestno ravnala v službi ob popolni zavesti za dolgoletje najhujše kršila pravico do stalnega bivališča pritožujoče ji se stranke, ter stranki vedoma povzročila ogromno dolgoletno apatrid-status-trpljenje-škodo.

Neda Božič in Silvo Škrbina sta uradno zagovarjajoč: protipravno ponareditev hr-državljanstva, protipravni vnos tega v državne nosilce uradnih podatkov in protipravni izbris iz RSP, zlonamerno zanikajoč obstoj pravočasno oddane 40.-čl.-status-vloge, zlonamerno protipravno razvrednoteč 40.-člen-status-vlogo v službi vedoma očitno nevestno ravnala in ob popolni zavesti za dolgoletje najhujše kršila pravico do stalnega bivališča pritožujoče jim se stranke, ter stranki vedoma povzročila ogromno dolgoletno apatrid-status-trpljenje-škodo.

Neda Božič in Silvo Škrbina sta zlorabila uradni položaj: v službi kot resnično uporabila ponarejeno uradno listino, knjigo ali spis z lažno Šribar-hrvat-vsebino s katero sta pritožujočo jim se stranko zlonamerno prepričevala, da je po vsebini te hrvaški državljan, ter zanikajoč obstoj 40.-člen-status-vloge skrivala ta uradni spis in kasneje »iznajdeno« pravočasno oddano 40.-člen-status-vlogo protipravno zaradi izkonstruirane zamude obravnavala kot brezpredmetno.

Silvo Škrbina je zlorabil uradni položaj: s pritožujočo mu se stranko do njenega solzenja grdo ravnal, jo z vztrajno ponavljajočo grožnjo izgona iz države psihično šikaniral, in ji prizadel človeško dostojanstvo.

Silvo Škrbina je zlorabil uradni položaj: z namenom prisile v ponarejeno hr-državljanstvo pritožujoči mu se stranki grozil z izgonom iz države, ter stranki prizadel človeško dostojanstvo.

Dokazi:
-Dejstvo, da na UE Izola in nikjer drugje ni obstajal kakršen koli dokaz o Šribar-hrvatstvu za zakonito podlago vodenja in obravnavanja Šribarja kot hr-državljana,
-dejstvo, da je Škrbina poleg energičnih izjav Šribarja da ni hr-državljan že pred izbrisom Šribarja iz RSP imel tudi tri(!) uradna dokaza o Šribar ne-hrvatstvu,
-40.-člen-vloga z dne 13.12.1991, naknadni sumljivi protipravni rokopisni dodatni datum-vnosi na vlogi,
-zaslišanje Silva Škrbine in Nede Božič,
-zaslišanje 21. aprila 94 na UE Izola navzočih prič: okrog 20 let mlade dolgolase z očali UE-Izola-uslužbenke in okrog 30 let mladega vitkega plešastega UE-Izola-uslužbenca,
-od Nede Božič na UE Izola Šribarju vsiljen obrazec za pridobitev slo-državljanstva po naturalizaciji,
-šest rokopisnih pisem Šribarja UE Izola z dne 30. april 94, 19. maj 94, 2 x 27. maj 94, 16. junij 94, 23. 6. 94,
-avdio posnetek z dne 3.2.2000 priznanja Nede Božič: »s pisanjem v Zagreb sem vam hotela pomagati«,
-avdio posnetek z dne 3.2.2000 izjave Silva Škrbine: »Do konca svojega življenja ste dolžan nesti posledice materinega hrvatstva.«

2.)
Načelnika UE Izola Branka Andrejašiča niti dva obširna Šribar-pogovora z njim marca in avgusta 2001 na UE Izola, niti pet obširnih uradnih pisem o po letu 91 na UE Izola Šribarju ponarejenem hrvaškem državljanstvu, vnesenem v vse državne nosilce uradnih podatkov, ter na podlagi teh, brez postopka zavrnjene 40.-člen-status-vloge in odvzetim vsem dokumentom in vsem človekovim pravicam, kljub Šribar-zahtevi za takojšnji ukrep, ter Šribar-pojasnilu, da pri dejanjih Škrbine in Božičke gre ne le za Šribar-zadevo ampak za množične zločine, ni spravilo k temeljiti raziskavi Škrbina-in Božič-zločinskega-početja, ter zoper Škrbino in Božičevo disciplinskemu ukrepu. Namesto ukrepa je ob zadnjem pogovoru s Šribarjem na UE Izola kršeč 266. člen KZ Šribarju odbrusil: »Ne bom nič ukrepal, lahko nas tožite, naši odvetniki so močni, nič nam ne morete!«.

Branko Andrejašič vedoma kršil zakon: opustil dolžno nadzorstvo in nevestno ravnal, v službi je zavestno najhujše kršil pravice pritožujoče mu se stranke, jo z nepravdo psihično trpinčil.

Dokazi:
-zaslišanje načelnika UE Izola Branka Andrejašiča, Izola, Sončno nabrežje 6,
-pet uradnih Šribar-pisem načelniku UE Izola Branku Andrejašiču z dne: 23.3.01, 24.3.01, 8.6.01, 14.8.01, 25.8.01,
-uradno odgovor-pismo načelnika UE Izola Branka Andrejašiča 201-14/92 z dne 22.8.01

3.)
Načelnik UE Izola Branko Andrejašič in vodja UE-oddelka za notranje zadeve Silvo Škrbina sta povsem neskrbno, in kljub s štirimi uradnimi Šribar-ne-hrvatstvo-dokumenti dokazani izbris-in-Šribar-pohrvačenje-nezakonitosti uslužbencev UE Izola, kljub številnim pisnim in ustnim Šribar-zahtevam za popravo krivic oholo in zlonamerno vse do maja 2001 podpirala in trdovratno ščitila kriminalno na UE Izola kriminalno Šribar-pohrvačenje in leta 92 protipravni, naskrivaj enostranski, izbris Šribarja (in mase!!! drugih) iz RSP.

Branko Andrejašič in Silvo Škrbina sta zlorabila uradni položaj: nista opravila uradno dolžnost, neupoštevajoč priložene uradne Šribar-nehrvatstvo-dokaze nista hotela temeljito raziskati in popraviti svoje napake, pritožujoči jim se stranki s protipravnim ravnanjem povzročala ogromno dolgoletno škodo in hudo kršila pravico Šribarja do stalnega bivališča in vse njegove ustavne pravice iz naslova stalnega bivališča, ter protipravno odvzetega mu statusa.

Branko Andrejašič in Silvo Škrbina sta vedoma kršila zakon, protipravno neupoštevajoč pritožbe in zahtevo stranke opustila nadzorstvo in nevestno ravnala ob popolni zavesti za dolgoletje stranki hudega kršenja vseh, iz protipravno odvzetega ji statusa izhajajočih, ustavnih pravic in povzročeni ji ogromni apatrid-status-trpljenje-škodi.

Branko Andrejašič in Silvo Škrbina sta vedoma, a zlonamerno, uporabljala kot resnične ponarejene uradne listine, knjige ali spise z lažno Šribar-hrvat-vsebino in skrivajoč 40.-člen-status-vlogo in uradne Šribar-nehrvatstvo-dokaze s ciljem čim dlje Šribarju ne-vrniti protipravno odvzeti status.

Dokazi:
-zaslišanje Branka Andrejašiča in Silva Škrbine,
-samo dejstvo, da sem Šribar izbrisan iz RSP, ter do maja 2001 prisiljan trpeti APATRID-status,
-Škrbina-uradni akti in U-680/95-8-sodba Vrhovnega sodišča z dne 6.2.1997 z lažnimi hrvat- in tujec-podatki,
-PMP-Sečovlje-potrdilo z dne 17.4.94 o pridržanju listine z razlog-vnosom: DRŽAVLJAN R HRVATSKE,
-uradno 238-08/3-01-potrdilo RH o NE-DRŽAVLJANSTVU RH MU-Radatovići z dne 02.06.1994,
-uradno 2-906-04/96-potrdilo o NE-DRŽAVLJANSTVU RH Veleposlanstva RH v Ljubljani z dne 12.4.1996,
-uradni dokument o NE-DRŽAVLJANSTVU RH Šribarja in njegove matere Policijske Uprave Karlovačke IV Policijske Postaje Ozalj z dne 22.3.2000,
-avdio-posnetek z dne 3.2.2000 na UE Izola Škrbina-izjave: »Do konca svojega življenja ste dolžan nesti posledice hrvatstva vaše matere!«

4.)
Po enostranskem izbrisu Šribarja iz registra stalnih prebivalcev Izole je bila zakonita dolžnost UE Izola izbrisanega o izbrisu obvestiti, a protizakonito ga ni. S tem je Šribarju povzročena vsestranska škoda. Načelnik UE Izola Branko Andrejašič in vodja UE-oddelka za notranje zadeve Silvo Škrbina dobro poznajoč Šribar-zadevo sta kljub številnim pritožbam in zahtevam Šribarja kar naprej hudo nehumano povsem neskrbno, oholo in zlonamerno vse do maja 2001 protipravno podpirala in trdovratno ščitila leta 92 protipravni izbris Šribarja (in mase!!! drugih) iz RSP.

Branko Andrejašič in Silvo Škrbina protipravno nista opravljala, sta protipravno opustila, uradno dolžnost, zlonamerno in vztrajno nista hotela raziskati in popraviti Šribar-zadeve, oholo Šribarju povzročala apatrid-status-škodo in hudo kršila pravico Šribarja do stalnega bivališča in vse njegove ustavne pravice iz naslova stalnega bivališča, ter iz protipravno odvzetega mu statusa.

Branko Andrejašič in Silvo Škrbina sta vedoma in namerno kršila zakone in predpise: v službi očitno nevestno ravnala, vedoma kršila pravice pritožujoče jim se stranke, vedoma ji povzročali vsestransko škodo.

Branko Andrejašič in Silvo Škrbina sta vedoma, a zlonamerno, uporabljala kot resnične ponarejene uradne listine, knjige ali spise z lažno Šribar-hrvat-vsebino in skrivajoč 40.-člen-status-vlogo in uradne Šribar-nehrvatstvo-dokaze z ciljem čim dlje Šribarju ne-vrniti protipravno odvzeti status.

Dokazi:
-na splošno javno znano dejstvo, da izbrisani o izbrisu nismo bili obveščeni,
-zaslišanje načelnika UE Izola Branko Andrejašič in vodje UE-oddelka za notranje zadeve Silva Škrbine

5.)
Huda represija! Po 21. aprilu 1994 večkrat na UE Izola sta Neda Božič in Silvo Škrbina Šribarju zlonamerno zanikala obstoj njegove 40.-člen-status-vloge, zlonamerno ga prepričevala, da je hrvaški državljan, Škrbina grozil z izgonom iz države, Neda Božič od Šribarja zahtevala uradno potrdilo o hr-ne-državljanstvu, potem pa tudi že tretje potrdilo ni hotela priznati. Od Šribarja je energično zahtevala pooblastilo za uradno pisanje hrvatom zaradi po njeni volji(!) priskrbe si kakega mračnega, za Šribarju podtikano naturalizacijo, potrebnega Šribar-hrvatstvo-dokumenta.

Namen:
Zlonamerni namen doslej (1. – 5.) navedenega je bil: na UE Izola človeškega dostojanstva oropanega Šribarja z brutalno prisilo v privolitev na UE Izola protipravno ponarejenega hr-državljanstva, zaščititi svoje sodelavce, zakriti protizakonita dejanja uslužbencev UE Izola, in sicer: kljub popolni zavesti, da je bil s tem Šribar življenjsko ogrožen in mu je povzročena ogromna vsestranska, življenje unučujoča, škoda.

Neda Božič in Silvo Škrbina sta vedoma, zlonamerno, očitno nevestno ravnala, represivno zanikala obstoj strankinega dokumenta, 13.12.91-vloge, represivno stranko lažno prepričevala da je hrvat, represivno od nedolžne stranke zahtevala stranki nepotrebne uradne dokaze o nehrvatstvu, represivno ne priznavala zahtevane(!) predložene uradne dokaze o nehrvatstvu, represivno od stranke zahtevala zlu-namenjeno pooblastilo za pisanje hrvatom, represivno podtikala naturalizacijo-obrazec, ob vsem tem stranki popolno zavestno za dolgoletje hudo kršila vse, iz protipravno odvzetega ji statusa izhajajoče, ustavne pravice in povzročala ji ogromno apatrid-status-trpljenje-škodo.

Silvo Škrbina je v službi izvajal grožnje z namenom izsile pokorščine stranke, ki je zaradi njegove uradne napake pri njem iskala pomoč.

Dokazi:
-zaslišanje Nede Božič in Silva Škrbine,
-na sodišču ob soočenju s Šribarjem pričanje Silva škrbine in Nede Božič

6.)
Huda represija! Protizakonito, z, že kot pijan plota držečo se, grožnjo izgona iz države, v klimatizirani stavbi zraven Izolske policije avgusta 94 (točen datum bom našel) zlorabeč uradni položaj, je Silvo Škrbina grdo ravnal. Od Nede Božič k njem napotenega Šribarja je že drugič do solz posiljeval podpisati neznano gradivo in sprejeti na UE Izola ponarejeno hrvatstvo. Škrbina je Šribarja, grozeč mu z izgonom iz države, opozarjal: »Vi hočete z glavo skozi zid, a naš zid je trd!«. Prestrašen in ves zasolzen Šribar sem stisnjen v Škrbina-krempljih Škrbini moral popustiti in privoliti v podpis neznanega gradiva, a mu je pojasnil, da bo to prisilno proti njegovi volji, na kar je Škrbina Nedi Božič naložil, naj to neznano gradivo -verjetno spremenjeno- naslednje jutro ob osmi uri na UE Izoa Šribar podpiše. Na pritožbo Šribarja, da brez nobenega osebnega dokumenta ne more več živeti, je Škrbina Šribarju sovražno odbrusil: »Kaj to mene briga!«. Neda Božič, občinska uslužbenka že iz davnega SFRJ-komunističnega režima, lažno, Šribarja nacistično uradno ponižujoče, je Škrbini v roke porinila Šribarjev v Frankfurtu cirilično-izdan potni list: »Na, jaz ne znam brati cirilice!«.

Silvo Škrbina je zlorabil uradni položaj: grdo ravnal, pomoč iskajoči stranki grozil z izgonom iz države, če ne podpiše neznano gradivo, prizadel njeno človeško dostojanstvo, protipravno uradno se je sovražno ponižujoč stranko otepal »Kaj to mene briga!« svoje dolžnosti, poprave krivice, ki so jo storili njegovi podrejeni.

Silvo Škrbina je zlorabil uradni položaj: uporabil grožnjo za prisilo nemočne stranke v podpis neznanega gradiva.

Namen:
Hudo prestrašiti Šribarja, prisiliti ga v ponarejeno hr-državljanstvo.

Dokazi:
-Zaslišanje Silva Škrbine in Nede Božič,
-na sodišču pri soočenju Silva Škrbine in Nede Božič s Šribarjem pričanje o grožnjah z izgonom iz države in prisili Šribarja v podpis neznanega gradiva

7.)
3.7.94 je Šribarju protizakonito začasno(!) pridržano in na UE Izola poslano veljavno vozniško dovoljenje in avto-registrske tablice. A kljub številnim ustnim in pisnim prošnjam, Škrbina do 14.3.2000 Šribarju ni dal in ni dal nazaj v ne-sloveniji in za tujce tudi v Sloveniji še dolgo veljavnega vozniškega dovoljenja, perverzno niti kot hrvatu, zanikal je pravico Šribarja do slovenskega vozniškega dovoljenja z zlonamernim namenom: da bi Šribarju preprečil posedovanje kakega slovenskega, življenjsko uporabnega, dokumenta.

Silvo Škrbina zlorabil uradni položaj: ni opravil uradne dolžnosti z namenom stranki prizadeti škodo, ni hotel vrniti v tujini in za tujce tudi v Sloveniji še veljavno vozniško dovoljenje niti izdati stranki pripadajoče ji slovensko. S tem je hudo kršil pravico Šribarja posedovanja vozniškega dovoljenja in vse njegove pravice iz protipravno odvzetega in ne vrnjenega mu vozniškega dovoljenja.

Silvo Škrbina kršil zakon: nevestno ravnal, z zlonamerno ne-vrnitvijo ali ne-izdajo stranki pripadajočega vozniškega dovoljenja stranki povzročal dolgoletno škodo.

Namen:
Do zloma držati Šribarja brez kakršnega koli osebnega, življenjsko nujno uporabnega, dokumenta.

Dokazi:
-Potrdilo PP Piran z dne 3.7.94 o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja zaradi neveljavnosti,
-zaslišanje Škrbine o ne-vrnitvi saj kot »hrvatu« še veljavnega ali ne-izdaji slovenskega vozniškega Dovoljenja

8.)
Na UE Izola Šribarju podtaknjena za upravno oblast delujoča odvetnica:

Kot sta to uslužbenec urada varuha človekovih pravic gospod France Jamnik in odvetniški kandidat Viktor Juhant iz Kopra pojasnila, je odvetnica Janja Luin iz Kopra bila od upravne oblasti zadolžena za primere kot je Šribarjev, zato je kršeč odvetniško etiko, namesto kot je Šribar vztrajno zahteval: takoj preganjati Škrbino zaradi storjenih kaznivih dejanj, delovala v korist nasprotne UE Izola, a v hudo škodo svojega zastopajočega Šribarja. Sama je, tudi pisno(!), Šribarja prepričevala, da je hrvaški državljan. Proti Šribarjevi volji in kljub Šribarjevi prepovedi od hrvatov pisno zahtevala za Šribarja hrvaške dokumente. Celo, ko je že Vrhovno sodišče s svojo U 680/95-B-sodbo z dne 6.2.97 spoznalo krivico UE Izola in pravico Šribarja do stalnega bivališča, je odvetnica Luin perverzno in mimo Šribarja od Škrbine-UE Izola za Šribarja uradno zahtevala začasno(!) bivanje za tujce in tujske dokumente, na kar je Škrbina že v nekaj dneh(!) z Luin-odvetnico manipulativno izkonstruirani zahtevi privolil in le v nekaj dneh priredil tujske dokumente (ni kot sicer v Šribar-zadevi potreboval dolga leta). Celo gospod France Jamnik iz urada varuha človekovih pravic, ki je intenzivno pihal v isto pozavno, se je "veselo" in žurno zavzel, da se uničenega Šribarja oprosti upravnih taks potrebnih za tujske(!) dokumente in za začasno(!) bivanje.

Silvo Škrbina je očitno nevestno ravnal: z namenom hude kršitve strankine pravice do odvzetega a pripadajočega ji statusa stalnega prebivalca in državljana, je s hitro izdajo protipravne odločbe za začasno bivanje za tujce in tujskih dokumentov zlonamerno poskusil hudo izšikanirani stranki preprečiti že po sodni poti zagotovljeno vrnitev stalnega bivališča.

Namen:
Nujna in takojšnja preprečitev Šribarju že pravno zagotovljeno vrnjenega statusa stalnega prebivalca.

Dokazi:
-Zaslišanje Silva Škrbine,
-zaslišanje odvetnice Luin o njenem delovanju proti svoji stranki Šribarju,
-vsa pisma odvetnice Luin Šribarju o prepričevanju Šribarja, da je hrvat, o kljub Šribarja ne-dovoljenju pisanju hrvatom, o kljub U 680/95-B-sodbi vrhovnega sodišča z dne 6.2.97 in 0016/6-209/100-95-odločbi MNZja z dne 4.6.97 mimo Šribarja pripravljanju tujskih dokumentov in začasnega bivališča za tujce, o poskusu s 300DM-podkupovanjem zlorabe stiske Šribarja,...; pisma so pri odvetnici in pri Šribarju.

9.)
Ne spoštovani odločb Vrhovnega sodišča in MNZ-a, zloraba uradnega položaja za trpinčenje nedolžnega Šribarja:

Vrhovno sodišče v svoji U 680/95-B-sodbi z dne 6.2.97, a po ukazu te tudi MNZ-Ljubljana v svoji 0016/6-209/100-95-odločbi z dne 4.6.1997 sta določili, da se od UE Izola protipravno vodena zadeva v celoti razveljavi in postopek vodi od začetka, a se je Škrbina na obe odločbi za vedno požvižgal, sadistično je, kljub lastni drugačni odločbi(!), podprt od samega Ljubljana-MNZa, Grzetič Suzane, pustil uničenega Šribarja leta-dolgo brez življenjsko najnujnejšega trpeti do zloma, pričakujoč njegovo privolitev v ponarejeno hrvatstvo, da bi tako protipravna ponareditev hrvaškega državljanstva na UE Izola postala brezpredmetna.

Silvo Škrbina je s podporo MNZ-Suzane Grzetič, ki je na MNZju vodila Šribar-zadevo, zlorabil uradni položaj: ni opravil uradne dolžnosti, po odločba-ukazu Vrhovnega sodišča in MNZja ni vrnil celotno Šribar-stalno-bivališče-zadevo v ponovni postopek in, s tem Šribarju povzročil dolgoletno škodo, hudo kršil pravico Šribarja do stalnega bivališča in vse njegove ustavne pravice iz naslova stalnega bivališča.

Silvo Škrbina je s podporo MNZ-Suzane Grzetič, ki je na MNZju vodila Šribar-zadevo, očitno nevestno ravnal: leta-dolgo je pustil od UE Izola uničeno stranko življenjsko-neoskrbljeno hudo trpeti, hudo kršil pravico stranke do stalnega bivališča, ter iz tega izhajajoče vse ustavne pravice.

Namen:
Nepokornega in vztrajno »nagajajočega« Šribarja trpinčiti do njegovega zloma in privolitve v ponarejeno hr-državljanstvo, z namenom dokazovanja: kdo tukaj odloča.

Dokazi:
-Zaslišanje Silva Škrbine,
-zaslišanje Grzetič Suzane,
-U 680/95-B-sodba z dne 6.2.97,
-0016/6-209/100-95-odločba z dne 4.6.1997

10.)
Ne spoštovana uradna potrdila o ne-državljanstvu RH, zloraba uradnega položaja za trpinčenje nedolžnega Šribarja:

Ko Nedi Božič ni uspelo Šribarja izigrati za pooblastilo za mračno pisanje hrvatom, in ji ni uspelo Šribarja zabudaliti, da je hrvaški državljan, je namesto poprave Šribarju storjene krivice od Šribarja protipravno zahtevala uradno dokazilo o ne-državljanstvu RH -saj ni Šribar vpletel hrvatstvo v zadevo, ampak protipravno UE Izola-. Šribar si je previdno, sam pišoč hrvatom, priskrbel celo tri uradna potrdila o hrvaškem ne-državljanstvu tudi za svojo mater, potem tako Neda Božič kot Silvo Škrbina ta uradna potrdila drugo za drugim nista in nista hotela priznati za veljavna, njuno zlonamerno "domnevanje" o hrvatstvu Šribarja je več veljalo kot priloženi uradni nehrvatstvo-dokumenti.

Neda Božič in Silvo Škrbina sta zlorabila uradni položaj: zlonamerno ne-priznajoč in ne-obravnavajoč priložena zahtevana(!) uradna nehrvatstvo-potrdila nista opravila uradno dolžnost. S tem sta Šribar-stranki povzročila dolgoletno protipravno status-odvzem-apatrid-trpljenje-škodo, ter dolgoletno kratila vse ustavne iz državljanstvo- in prebivalec-statusa izhajajoče pravice.

Neda Božič je očitno nevestno ravnala: od Šribar-stranke je protipravno vztrajno zahtevala, potem pa drugo za drugim ne-priznavala(!) uradna nehrvatstvo-dokazila za perverzno preverbo Šribar-hrvatstvo-statusa. Brez kakršnega koli dokumenta ali dokaza je bil Šribar izbrisu iz RSP namenjeno ponarejen v hravta in, je to ponarejeno hrvatstvo Šribarju v hudo status-odvzem-apatrid-trpljenje-škodo protipravno uradno uporabljala. S tem je Šribar-stranki hudo kratila vse ustavne resnično-statusne pravice in to, najhujše zločinsko, ker je že pred izbrisom Šribarja iz RSP, mimo Šribarja vednosti, od Hrvaške in Vojvodine zahtevala in dobila uradna potrdila o tamkajšnjem ne-državljanstvu Šribarja.

Neda Božič in Silvo Škrbina sta zlonamerno in trmasto vztrajno kot resnične uporabljala ponarejene uradne listine, knjige ali spise z lažno Šribar-hrvatstvo-vsebino, da bi Šribarja kriminalno prisilila v hrvatstvo.

Namen:
Zločinski namen tukaj navedenega je bil: na UE Izola človeškega dostojanstva oropanega Šribarja z brutalno prisilo v privolitev v na UE Izola protipravno ponarejeno hr-državljanstvo, zaščititi sodelavce, zakriti protizakonita dejanja uslužbencev UE Izola, in sicer: kljub popolni zavesti, da je bil s tem Šribar življenjsko ogrožen in mu je povzročena ogromna vsestranska, za vedno življenje uničujoča, škoda.

Dokazi:
-HR-uradno 238-08/3-01-potrdilo o NE-DRŽAVLJANSTVU RH MU-Radatovići z dne 02.06.1994,
-uradno 2-906-04/96-potrdilo o NE-DRŽAVLJANSTVU RH Veleposlanstva RH v Ljubljani z dne 12.4.1996,
-uradni dokument o NE-DRŽAVLJANSTVU RH Šribarja in njegove matere Policijske Uprave Karlovačke IV Policijske Postaje Ozalj z dne 22.3.2000,
-avdio posnetek z dne 3.2.2000 priznanja Nede Božič: s pisanjem v Zagreb sem vam hotela pomagati,
-avdio-posnetek z dne 3.2.2000 na UE Izola Škrbina-izjave: »Do konca svojega življenja ste dolžan nesti posledice hrvatstva vaše matere!«

11.)
Ne-spoštovanje in zloraba resnične uradne izjave:

Na MNZ v Ljubljano povabljenega Šribarja je uslužbenka Suzana Grzetič uradno zaslišala in "zelo prijazno" reagirala na Šribarjevo resnico, po kateri bi morala UEnoti Izola ukazati popravo Šribarju storjenih krivic. To zaslišanje je Suzana Grzetič vodeč Šribar-zadevo zlorabila le za morebiti potreben dokaz, da je postopek voden, a mnogoštevilne Šribarja pisne in telefonske zahteve je vse desetletje zlobno ignorirala, 25.10.1999 je izdala protizakoniti Šribarju-hudoben 0301-11/02-XVII-332.617-sklep in druge, o katerih Šribarja sploh ni obveščala. Na leta 1999, 2000, 2001 številne vsakdanje telefon-pritožbe Šribarja zaradi življenje-ogrožajoče MNZ-neučinkovitosti se je Grzetičeva po telefonu oholo do Šribar-življenjske-stiske porogljivo podsmehujoč se, polna prevrednotenega slovenstva izživljala: »Ha, ha, ha, tukaj mi (Slovenci) odločamo.«

Suzana Grzetič je zlorabila uradni položaj: ni opravila uradno dolžnost, dobro razumljeno resnično Šribar-izjavo zlonamerno protipravno ni uporabila za popravo Šribarju storjenih krivic, ampak le za hudobno-revizijske MNZ-potrebe, mnogoštevilne Šribar-telefonate ni uradno obravnavala in z vsem tem Šribarju za dolgoletje prizadejala ne-popravljivo status-krivice-škodo in dolgoletje povzročila kršenje vseh ustavnih iz protipravno odvzetega statusa izhajajočih pravic.

Suzana Grzetič je vedoma kršila zakon: očitno nevestno ravnala z Šribar-izjavo, ter s tem za dolgoletje povzročila hudo kratenje vseh iz protipravno odvzetega statusa izhajajočih ustavnih pravic.

Suzana Grzetič je od svoje ustanove vsestransko zlorabila uradni položaj: psihično, uničeno stranko s grdim ravnanjem žalila, prizadela ji človeško dostojanstvo. Kdo si ti?! »Ha, ha, ha, tukaj mi (Slovenci) odločamo.«

Namen:
Zaščititi MNZ-uslužbence UE Izola od kazenskega pregona zaradi storjenih kaznivih dejanj, ob istočasnem hudem kršenju pravic oškodovanega Šribarja.

Dokazi:
-Zaslišanje Suzane Grzetič, uslužbenke MNZa Ljubljana,
-0301-11/02-XVII-332.617-sklep z dne 25.10.1999,
-zaslišanje odvetnika Ervin Dokiča iz Pirana, ul. Kosovelova 2A

12.)
Protizakoniti dolgotrajni zavestno zlonamerni molk Škrbine, trpinčenje nedolžnega občana z zlobnim namenom prisiliti ga v privolitev ponarejenega hrvatstva:

Po 8.7.94 zahtevi odvetnice Luin za Šribarju-vrnitev stalnega bivališča je Škrbina protizakonito zlonamerno molčal 88 dni vse do ukaza MNZja, ki ga je 1.9.94 zaradi molka sprožila odvetnica Luin. Ko je 28.8.98 Upravno sodišče NG (po popolnoma nepotrebnem: zaradi površnega obravnavanja zadeve ni vedelo za že od leta 92 obstoj odločbe) določilo raziskavo 39. člena, katerega naj bi Škrbina že leta 92 v svojem predalu kot odločbo imel že raziskanega, saj je Šribar po Škrbina-izjavi na podlagi tega akta leta 92 bil izbrisan iz RSP, je Škrbina ponovno molčal 690(!) dni do 18.7.2000 po šele odvetnika Dokiča sproženem ukazu, prisiljujoč življenkso-ne-oskrbljenega-Šribarja v privolitev hrvatstva, z nepotrebno (že opravljeno, a skrito) raziskavo 39. člena blokira delovanje MNZja, ter s tem, pričakujoč Šribarjev, zlom Šribarju 271 dni dodatno podaljšal hudo trpljenje APATRID-statusa vse do maja 2001.

Silvo Škrbina je zlorabil uradni položaj: s številnimi zlonamerno protipravno predolgimi molki Škrbina ni opravljal uradnih dolžnosti, ter s tem Šribarju vedoma zlonamerno za dolgoletje prizadejal ogromno protipravno status-odvzem-apatrid-trpljenje-škodo, ter dolgoletno kratil vse ustavne iz statusa izhajajoče pravice.

Silvo Škrbina je vedoma kršil zakon: očitno nevestno ravnal, in s tem Šribarju vedoma zlonamerno za dolgoletje prizadejal ogromno protipravno status-odvzem-apatrid-trpljenje-škodo, ter dolgoletno kratil vse ustavne iz statusa izhajajoče pravice.

Silvo Škrbina je zlonamerno protipravno prikrivajoč UE Izola 201-14/92-akt zlorabil uradni položaj za po nalogu US NG nepotrebno ponovno, pre-mnogodnevno, raziskavo 39. člena, ker je ta raziskava z UE Izola 201-14/92-aktom že ob izbrisu Šribarja iz RSP bila, ali morala biti, opravljena.

Namen:
Zlonamerni namen tukaj navedenega je bil: na UE Izola človeškega dostojanstva oropanega Šribarja z brutalno prisilo v privolitev na UE Izola protipravno ponarejenega hr-državljanstva, zaščititi svoje sodelavce, zakriti protizakonita dejanja uslužbencev UE Izola, in sicer: kljub popolni zavesti, da je bil s tem Šribar življenjsko ogrožen in mu je povzročena ogromna vsestranska škoda.

Dokazi:
-Uradna zahteva odvetnice Luin UE Izola za Šribarju vrnitev stalnega bivališča z dne 8.7.94,
-protipravno zamujena odločba UE Izola 201-14/92 z dne 4.10.1994,
-sodba Upravnega sodišča U 967/96-21 z dne 28.8.1998,
-protipravno zamujena odločba UE Izola 201-14/92 z dne 18.7.2000

13.)
Vse desetletje, kljub številnim za Šribarja ugodnim sodnim odločbam, represija, posiljevanje Šribarja v status tujca, posebej v hrvata, sadistična zloraba življenjske stiske Šribarja, zloraba odvetnikov. Na UE Izola večkrat in vedno, posebej pa 3. febr. 2000 nasilno prepričevanje Šribarja, da je hrvaški državljan in da nima nobene možnosti za slovensko državljanstvo, od Nede Božič in Silva Škrbine diplomatska obdelava odvetnikov Janje Luin, Ervina Dokiča:

Za brutalno posiljevanje Šribarja v status hrvaškega državljana in ne priznanje treh uradnih dokumentov o nehrvatstvu Šribarja, zloraba državnih institucij -zelo izrazito močna zloraba urada za socialno delo v Izoli, zavoda za zdravstveno zavarovanje v Izoli, odvetnice Luin iz Kopra, MNZ-a Ljubljana Suzane Grzetič, odvetnika Dokiča iz Pirana, urada varuha človekovih pravic gospoda France Jamnika, s ciljem zaščite tistih, ki so Šribarja uradno ponaredili v hrvata, zlasti pa s ciljem Šribarju oteškočenja življenja z popularno in intenzivno uporabno slo-»ne-prebivalec«- označbo, Silvo Škrbina še z zadnjimi močmi, na UE Izola 3.2.2000 na naročenem »dogovoru« (v naprej pripravljen scenarij) povabljenega Šribarja poskuša psihično zlomiti. Dobro vedoč, da psihično uničeni Šribar ne prenaša več »tujec«-označbe, Silvo Škrbina začne »dogovor«-pridigo z dolgim branjem Šribarju ne-sodečih tujci-zakonov, saj ni nikjer in nikoli obstajal nobeden dokument o kakršnem koli tujstvu Šribarja. Škrbina trdovratno cinično prepričuje Šribarja, da je po svoji materi hrvaški državljan, ter da je do konca svojega življenja dolžan nesti posledice hrvatstva svoje matere, ki -pri Škrbini uradno dokumentirano- nikoli ni bila hr-državljanka.

Silvo Škrbina je zlorabil uradni položaj: vedoma zlonamerno z nevestnim ravnanjem je vztrajno trdovratno protipravno prisiljujoč Šribarja v ponarejeno hrvatstvo kršil zakon, in s tem Šribarju vedoma zlonamerno za dolgoletje prizadejal ogromno protipravno status-odvzem-apatrid-trpljenje-škodo, ter dolgoletno kratil vse ustavne iz protipravno odvzetega mu statusa izhajajoče pravice.

Namen:
Zlonamerni namen tukaj navedenega je bil: na UE Izola človeškega dostojanstva oropanega Šribarja z brutalno prisilo v privolitev na UE Izola protipravno ponarejenega hr-državljanstva, zaščititi svoje sodelavce, zakriti protizakonita dejanja uslužbencev UE Izola, in sicer: kljub popolni zavesti, da je bil s tem Šribar življenjsko ogrožen in mu je povzročena ogromna vsestranska, za vedno življenje uničujoča, škoda.

Dokazi:
-avdio-posnetek z dne 3.2.2000 na UE Izola Škrbina-izjave: »Do konca svojega življenja ste dolžan nesti posledice hrvatstva vaše matere!«,
-od Škrbine na državne ustanove (MNZ Ljubljana, odvetniki, sodišča, urad varuha čl. prav.,...) pošiljani akti z nedokazanimi podatki: hrvaški državljan, tujec,
-zaslišanje odvetnice Janje Luin iz Kopra,
-zaslišanje odvetnika Ervin Dokiča iz Pirana, ul. Kosovelova 2A,
-tri uradna hrvaška dokumenta o ne-hrvatstvu Šribarja,
-zaslišanje uslužbenca urada varuha človekovih pravic g. Franceta Jamnika
-U 680/95-B-sodba Vrhovnega sodišča z dne 6.2.97,
-0016/6-209/100-95-odločba MNZja Ljubljana z dne 4.6.1997

14.)
Represivno ne obveščanje Šribarja o vrnitvi mu stalnega bivališča, krateč mu s tem osnovne človekove z ustavo zagarantirane pravice, protipravni ne-odziv Škrbine na uradne pisne zahteve za potrdila o datumu vrnitve stalnega bivališča:

Po Šribarju vrnitvi stalnega bivališča, tudi na številne pisne prošnje pred in po 14. marcu 2000, ko je na UE Izola Škrbina nevestno in protipravno zamudno Šribarja mimogrede ustno seznanil, da ima pravico do vozniškega dovoljenja, Silvo Škrbina Šribarja ni obvestil, da je Šribar ponovno stalni prebivalec Izole, da bi Šribar lahko uveljavljal pravice iz naslova stalnega bivališča, posebej pa pravico do zdravstvene oskrbe. Na tri pisne prošnje, ko je Šribar od Škrbine ustno že bil zamudno(!), neuradno, ustno seznanjen o ponovno priznanem mu stalnem bivališču, Škrbina niti danes ne da podatka o datumu, kdaj je Šribarju ponovno priznano stalno bivališče in: ali je kot je Šribar vztrajno zahteval protizakoniti izbris bil razveljavljen, ali pa je kljub nasprotovanju Šribarja ponovno vpisan v register. Na stopnišču UE Izola Škrbina na ustno (četrto) zahtevo podatka o datumu ponovnega stalnega prebivališča Šribarju sovražno odbrusi: "Ne dam ti!".

Na po odvetniku (že petič) zahtevanega podatka o Šribarju vrnjenem stalnem prebivališču, Škrbina, namesto navedbe zahtevanega podatka, zlorabi 209-859/2003-odgovor-akt UE Izola z dne 25.11.2003 za podtikanje neresnice, zakrivajoč s tem zločine upravne oblasti. V akt je nevprašan protipravno podtaknil hudo in nas izbrisane bolečo neresnico: »Osebe, ki so pravočasno vložile vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 40. členu Zakona o državljanstvu RS, to je do 25.12.1991, so ohranile status stalnega prebivališča do dokončnosti odločitve v postopku o sprejemu v državljanstvo.«.

Hud cinizem!!! Sprenevedanje!!! Kaznivo dejanje: vnos neresnice v uradni akt. Saj smo mi Izbrisani med vami, slovenci, prav zaradi že 26.2.92 protipravnega izbrisa iz RSP najaktualnejši top-slo-problem. Mnoge tisoče nas je z generalnim izbris-aktom 26.2.92 izbrisanih, brez kakršnega koli podatka, dokumenta, dokaza, da smo tuji državljani, brez kakršnega koli pogovora z nami in brez kakršnega koli 40.-člen-državljanstvo-postopka, ki smo pravočasno oddali brezhibne, a mnoge nikoli obravnavane, vloge za 40.člen-status. Tudi zaradi tega kriminala Škrbina mora za rešetke!

V Šribarjevem zahtevku neprašan o status-podatku je Škrbina pozabil, da je v svojem 209-859/203-aktu z dne 25.11.03 Šribar-status že v drugi obliki navedel kot »evidentirani tujec in vnesen v evidenco tujcev«, je v istem aktu dodal še eno drugo, vodeno, status-neresnico: »ni državljan Republike Slovenije«. In prav za ta minimum-status »ni državljan« sem-Šribar Škrbino vse desetletje prosil, da bi se znebil ponarejenega hrvatstva, a ga Škrbina ni in ni hotel priznati. Za Škrbino sem-Šribar bil hrvat in hrvat, da bi tisti, ki me je ponaredil v hrvata, lahko mirno spal. Tako je Škrbina v sporni akt vnesel tudi lažni podatek, ki je sicer bil resničen, le da Šribarja vse preteklo desetletje ni in ni hotel kot nedržavljana obravnavati. Zato je podatek: »ni državljan Republike Slovenije« v tem spornem aktu hudo ciničen in perverzno lažen, kaznivo ponarejen(!).

Silvo Škrbina je zlorabil uradni položaj: z ne-obveščanjem dobro mu znano uničenega Šribarja o vrnjenem mu stalnem bivališču, o pravici od vozniškega dovoljenja, o štirikrat uradno-pisno in enkrat ustno zahtevanem podatku vrnitve stalnega prebivališča, Škrbina kaznivo zlonamerno ni opravil uradno dolžnost, in je s tem, kar naprej prisiljujoč Šribarja v ponarejeno hrvatstvo, Šribarju vedoma zlonamerno za dolgoletje prizadejal ogromno protipravno status-odvzem-apatrid-trpljenje-škodo, ter mu kar naprej sadistično kratil vse ustavne iz protipravno odvzetega mu statusa izhajajoče pravice.

Silvo Škrbina je vedoma kršil zakon: z mnogo-zamudno le ustno seznanitvijo Šribarja o pravici do vozniškega dovoljenja, z ne-izdajo petkrat uradno zahtevanega stalno-bivališče-vrnitev-podatka, z "Ne dam ti!", z namesto zahtevanih podatkov v dokumentu ne-zahtevanim, podtaknjenim, lažnim, zlonamerno ciljnim, navedbam, je Škrbina kaznivo hudo nevestno ravnal, ter Šribarju kar naprej sadistično kratil vse ustavne iz protipravno odvzetega mu statusa izhajajoče pravice.

Silvo Škrbina je zlorabil uradni položaj: v že četrtič pisno zahtevani dokument, skrivajoč svojo zlobo, ni vnesel zahtevani stalno-bivališče-vrnitev-podatek, namesto tega je kaznivo vsilil ne-zahtevane netočne Šribar-podatke in kaznivo podtaknil ne-zahtevano lažno zločine-skrivajočo-vsebino o ohranjenem stalnem bivališču Izbrisanih.

Namen:
Z ne-obveščanjem Šribarja o vrnitvi mu stalnega bivališča je Škrbina še z zadnjo močjo poskušal zlomiti psihično uničenega Šribarja, a z ne-izdajo od Šribarja zahtevanega podatka o povrnjenem stalnem bivališču je Škrbina skrival svoje storjeno kaznivo dejanje: čim daljše zlonamerno zamolčanje povrnjenih pravic oškodovanem Šribarju. Z ne-zahtevanimi podatki v uradnem aktu, podtikajoč neresnice, je Škrbina kaznivo poskušal širiti polepševalne laži o izbris-zločinu upravne oblasti.

Dokazi:
-zaslišanje Silva Škrbine, Izola ul. Elvire Vatovec 5,
-zaslišanje Nede Božič, Izola – Livade, Franeta Marušiča 2,
-akt-209-859/2003 UE Izola z dne 25.11.2003

15.)
Represivna homogena združitev zlobe Škrbine in MNZja Ljubljana glede maloobmejne prepustnice; za Šribarja slovenskega(!) dokumenta, vztrajno pričakujoč psihični zlom Šribarja:

Sprenevedajoč se, da je Šribarjeva maloobmejna prepustnica na podlagi protizakonito ponarejenega hrvaškega državljanstva bila 17.4.94 protizakonito začasno(!) pridržana in, ne trajno odvzeta, ter da kot vodja oddelka nikoli ni izdal nikakršen akt za trajni odvzem prepustnice, Škrbina in MNZ, niti ko je Šribar od Škrbine protipravno zamudno 14.3. 2000 le ustno bil seznanjen z vrnitvijo mu stalnega bivališča, se nista mogla sprijazniti s možnostjo, da bi Šribar imel maloobmejno prepustnico, kak slovenski(!) življenjsko nujen dokument. Zato je Škrbina Šribar-zahtevo za vrnitev mu prepustnice zlonamerno protipravno zavrgel, in potem je še MNZ zavrglo Šribar-pritožbo, nakar je Šribar pri Upravnem sodišču NG sprožil upravni spor. Pravično Upravno sodišče NG je Šribar-pritožbi ugodilo, a se je MNZ, zlonamerno trmasto ne privoščeč Šribarju tega slovenskega začasno(17.4.94!) pridržanega dokumenta tudi na to pritožilo. Tako Šribar še danes po sadistični zlobi Škrbine in MNZja tudi kot državljan RS še vedno nima svoje maloobmejne prepustnice.

Silvo Škrbina je vedoma kršil zakon: očitno skrajnje perverzno sadistično nevestno ravnanje od MNZja-Ljubljana podprtega Silva Škrbine, s katerim je sadistično kršil pravico Šribarja do vrnitve mu protipravno začasno pridržane, toda po zločincu Škrbini protipravno trajno odvzete, maloobmejne prepustnice.

Namen:
Šikaniranje psihično uničenega a nepokornega Šribarja.

Dokazi:
-PMP-Sečovlje-potrdilo o pridržanju listine z dne 17.4.1994 z razlog-vnosom: DRŽAVLJAN R HRVATSKE, kjer je vidno začasno pridržanje maloobmejne prepustnice,
-UE Izola-sklep 264-2/00 z dne 25.2.2000,
-MNZ-sklep 0304-16/05-209/100-99 z dne 13.6.2000,
-pet uradnih Šribar-zahtevkov Načelniku UE Izola Andrejašiču z dne 23.3.2001, 24.3.2001, 8.7. 2001, 14.8.2001, 25.8.2001

16.)
Do tukaj opisano nedvomno razjasni temelj protipravnega ravnanja upravne oblasti, ki je, ne le v Šribar-zadevi, ampak množično izvajano, nečloveško genocidno kaznivo dejanje. V Sloveniji niso dali ničesar, brez dokumentov niti lastnih prihrankov, a tudi čez mejo, živeti, brez dokumentov niso pustili. Šribarju na uradu za socialno delo v Izoli: »Niste prebivalec slovenije in imate pravico do ničesar kar je slovensko!«

Silvo Škrbina in Neda Božič podprti od vseh v to zadevo -in v številne druge zadeve- vpletenih popolnoma zavestno z namenom prisilnega izseljevanja poljubno(!), brez kakršnih koli tujstvo-dokazilnih dokumentov, ali pogovorov z žrtvama, le po priimkih in kraju rojstva izbranim žrtvam hudo, ne izbirajoč sredstev, izpodkopavali duševno zdravje, in jih spravljali v take življenjske razmere, ki vodijo v delno ali popolno pokončanje.

Dokazi:
-zaslišanje vseh tukaj ovadenih, posebej Silva Škrbine in Nede Božič,
-zaslišanje direktorice urada za socialno delo v Izoli Anke Stojič,
-551-14/96-akt urada za socialno delo v Izoli z dne 22.1.1998,
xx14/96-akt urada za socialno delo v Izoli z dne xx, ne damo niti vozovnice do meje!, (našel bom podatke)
-le za vzorec zaslišanje Četojević Momčila iz Izole, Ljubljanska ul. 14/A, (po potrebi tudi mnoge druge),
-252-792,793/2004 z dne 6.10.2004-akti UE Izola, Četojević - Silvo Škrbina,
-tukaj v nadaljevanju priložen izvleček iz Šribar-zadeve

IV
Navedba sodišča za glavno obravnavo: neuk, ne vem kaj navesti, potrebna strokovna pomoč.

V
Za glavno obravnavo dokazi, spisi: vsi tukaj navedeni dokazi so že v aktih zadeve, če jih je državno tožilstvo vse komplet odstopilo. Če kateri od dokazov manjka, jih je potrebno zahtevati pri vseh sodiščih in tožilstvih, kjer je zadeva vodena, pa tudi sam jih imam.
K tukaj navedenim in drugim pričam, bo potrebno dodatno v postopku določiti še izvedence in drugo potrebno.

P R E D L A G A M:

da pristojno sodišče na glavni obravnavi zasliši tukaj v nadaljevanju vse navedene osebe in vpogleda tukaj v nadaljevanju vse navedene akte, ter spozna obtožene za krive po tukaj predhodno opisanih v 16ih točkah in zgoraj navedenih ih drugih v postopku ugotovljenih členih in odstavkih KZ.

V »Dokazi« po posameznih točkah je navedeno, čemu je kak dokaz ali zaslišanje pomembno.

(Tukaj navedene dokazne akte bom po presoji sodišča o potrebi teh, tiste, ki so pri meni dostavil sodišču, za druge pa je navedena ustanov-lokacija.)

osebe:

1.-zaslišanje Silva Škrbine, Izola ul. Elvire Vatovec 5,

2.-zaslišanje Nede Božič, Izola – Livade, Franeta Marušiča 2,

3.-zaslišanje Branka Andrejašiča, načeln. UE Izola, Izola, Sončno nabrežje 6,

4.-zaslišanje 21. aprila 94 na UE Izola dogodku navzočih prič: takrat okrog 20 let mlade dolgolase z očali UE-Izola-uslužbenke in okrog 30 let mladega vitkega plešastega UE-Izola-uslužbenca, (imena in podatki so znani Silvu Škrbini in Nedi Božič UE Izola),

5.-Zaslišanje Suzane Grzetič, uslužbenke MNZa Ljubljana,

6.-zaslišanje odvetnice Janje Luin iz Kopra,

7.-zaslišanje odvetnika Ervin Dokiča iz Pirana, ul. Kosovelova 2A,

8.-zaslišanje uslužbenca urada varuha človekovih pravic g. France Jamnika, namestnika varuha v Ljubljani,

9.-zaslišanje direktorice urada za socialno delo v Izoli Anke Stojič,

10.-zaslišanje Četojević Momčila iz Izole, Ljubljanska ul. 14/A, (po potrebi tudi mnogih drugih od Silva Škrbine šikaniranih na UE Izola),

akti:

1.-40.-člen-vloga z dne 13.12.1991, naknadni sumljivi protipravni rokopisni dodatni datum-vnosi na vlogi,

2.-PMP-Sečovlje-potrdilo z dne 17.4.94 o pridržanju listine z razlog-vnosom: DRŽAVLJAN R HRVATSKE,

3.-Potrdilo PP Piran z dne 3.7.94 o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja zaradi neveljavnosti,

4.-od Nede Božič na UE Izola Šribarju vsiljen obrazec za pridobitev slo-državljanstva po naturalizaciji,

5.-šest rokopisnih pisem Šribarja UE Izola z dne 30. april 94, 19. maj 94, 2 x 27. maj 94, 16. junij 94, 23. 6. 94,

6.-od UE Izola Silva Škrbine na državne ustanove (MNZ Ljubljana, odvetniki, sodišča, urad varuha čl. Prav.,…) pošiljani akti z nedokazanimi podatki: hrvaški državljan, tujec, (na UE Izola pri Silvu Škrbini),

7.-U-680/95-8-sodba Vrhovnega sodišča z dne 6.2.1997 z lažnimi hrvat- in tujec-podatki,

8.-0016/6-209/100-95-odločba z dne 4.6.1997 MNZ-Ljubljana,

9.-238-08/3-01-potrdilo RH o NE-DRŽAVLJANSTVU RH MU-Radatovići z dne 02.06.1994,

10.-2-906-04/96-potrdilo o NE-DRŽAVLJANSTVU RH Veleposlanstva RH v Ljubljani z dne 12.4.1996,

11.-dokument o NE-DRŽAVLJANSTVU RH Šribarja in njegove matere Policijske Uprave Karlovačke IV Policijske Postaje Ozalj z dne 22.3.2000,

12.-0301-11/02-XVII-332.617-sklep z dne 25.10.1999 MNZ Ljubljana,

13.-pet uradnih Šribar-pisem načelniku UE Izola Branku Andrejašiču z dne: 23.3.01, 24.3.01, 8.6.01, 14.8.01, 25.8.2001,

14.-uradno odgovor-pismo načelnika UE Izola Branka Andrejašiča 201-14/92 z dne 22.8.01

15.-209-859/2003-akt UE Izola z dne 25.11.2003 Silvo Škrbina akt-zloraba,

16.-avdio-posnetek z dne 3.2.2000 na UE Izola Škrbina-izjave: »Do konca svojega življenja ste dolžan nesti posledice hrvatstva vaše matere!«

17.-avdio posnetek z dne 3.2.2000 priznanja Nede Božič: »s pisanjem v Zagreb sem vam hotela pomagati«,

18.-vsa pisma odvetnice Luin Šribarju: o prepričevanju Šribarja, da je hrvat, o kljub Šribarja ne-dovoljenju pisanju hrvatom, o kljub U 680/95-B-sodbi vrhovnega sodišča z dne 6.2.97 in 0016/6-209/100-95-odločbi MNZa z dne 4.6.97 mimo Šribarja pripravljanju tujskih dokumentov in začasnega bivališča za tujce, o poskusu s podkupovanjem zlorabe stiske Šribarja,…; (pisma so pri odvetnici in pri Šribarju),

19.-Uradna zahteva odvetnice Luin UE Izola za Šribarju vrnitev stalnega bivališča z dne 8.7.94,

20.-protipravno zamujena odločba UE Izola 201-14/92 z dne 4.10.1994,

21.-sodba Upravnega sodišča NG U 967/96-21 z dne 28.8.1998,

22.-protipravno zamujena odločba UE Izola 201-14/92 z dne 18.7.2000

23.-UE Izola-sklep 264-2/00 z dne 25.2.2000,

24.-MNZ-sklep 0304-16/05-209/100-99 z dne 13.6.2000,

25.-252-792,793/2004 z dne 6.10.2004-akti UE Izola, Četojević - Silvo Škrbina,

tukaj v nadaljevanju priložen izvleček iz Šribar-zadeve

Oškodovanec: Šribar Janko

*******
Od škrbinine desetletne zlobe psihično povsem uničen nimam več energije za nadaljevanje. Zato v nadaljevanju kot obširnejšo obrazložitev zadeve priložim in prosim, preberite, naslednji mnogopovedni

izvleček iz v drugi zadevi obširnejšega opisa kronološkega poteka dogajanj.
(Navedeni so označbe aktov in dokazi)

Tožnikovo hudo trpljenje dolgoletnega najhujšega hišnega pripora brez kakršne koli življenjsko nujne oskrbe, bolečin bolezni brez pravice zdravljenja, lakote, mraza, ponižanja, izključitve iz vseh ravneh življenja in družbe, najhujše nepravde, ogromne materialne škode, in, in, in, ne izhaja torej le iz "dalj časa trajajočega postopka za pridobitev državljanstva RS", ta se ve, koliko bi smel trajati, tudi če je tožnikova vloga na UE Izola bila nekje namerno ali nenamerno zataknjena, in potem -kot trdijo (najverjetneje lažno)- zamudno knjižena, za kar tožnik nikakor ne more biti kriv, tem več (izhaja) iz trmasto in zlobno vztrajnega dolgoletnega protizakonitega in krivično-kaznivega, za dostojnost države sramotno umazanega, posilstva tožnika v protizakonito in krivično-kaznivo ponarejeno hrvaško državljanstvo, posilstva od: UE Izola-Silva Škrbine, urada za socialno delo v Izoli, od odvetnice Luin iz Kopra, od udara za človekove pravice gospoda Jamnika, odvetnika Dokiča iz Pirana, posebej pa od MNZ-a Ljubljana-Grzetič Suzane. To lažno hrvaško državljanstvo, podlaga odvzemu vseh dokumentov in izbrisu iz registra stalnih prebivalcev, je osnova in temelj celotne zadeve, posebej zato, ker tožnik v svojih številnih pismih UE Izola, kljub temu da je bil žrtev zlobne protizakonite in krivično-kaznive samovolje državnih organov, ni le zahteval, ampak je ponižno prosil(!) za preučitev očitnih napak UE Izola ter popravo teh in vrnitev mu dokumentov, in ker se je Silvo Škrbina na vse te pisne prošnje tožnika ne odgovarjajoč na njih oholo požvižgal in vedno trdnejše do zadnjega dne nadaljeval posiljevanje tožnika v lažno hrvaško državljanstvo s ciljem zakritja svojih kaznivih dejanj okrog ponareditve hrvaškega državljanstva in vnosa tega v vse uradne nosilce uradnih podatkov. Škrbina ni in ni hotel popraviti svojih krivic, ampak je izvajal vedno nove in hujše krivice, pričakujoč zlom tožnika, in prisiliti ga v proces pridobitve hrvaškega državljanstva, večkrat mu pri tem na zaslišanjih sladkobesedno a zlonamerno ponujajoč pisarniško pomoč svoje uslužbenke Nede Božič. Tudi na ulici, pred tožnikovim stanovanjem, kjer Neda nikoli ne zahaja -kar poraja pomisleke o zlobi Nede-, je Neda Božič maja 1995 tožniku cinično ponujala pomoč pri pisanju Hrvatom v zvezi s hrvaškim državljanstvom, a to kljub cinizmu, da ga je na UE Izola že pred tremi leti kot pečenega Hrvata, ki ga je skupaj s svojimi UE Izola-zločinci sama izpekla, črtala iz vseh slovenskih uradnih aktov.

Dokaz: med drugim pri tožniku tonski posnetek dogodka 3.2. 2000 na UE Izola izjava Nede Božič o pisanju v Zagreb

Tožnika je upravna oblast s ponarejenim hrvaškim državljanstvom kratko po 13.12.1991 enostransko dokončno odpravila, ne čuteč niti svojo najbolj osnovno zakonito obveznost, o svojem enostranskem, tožnika pogubnem, ukrepu tožnika obvestiti. Stališče upravne oblasti do tožnika je bilo: sovražno in ograjujoče se: hrvaški državljan si, in mi s tabo nimamo nič! Kaj nas briga zate! Iz tega stališča tudi gramofonsko ponavljanje načelnika Škrbine: "Dejstvo je, da niste slovenski državljan!" in "Boste izgnan!".

Za tožnika je državljanstvo bilo povsem stranskega pomena. Državljanstvo je tožniku po zakonih, ki jih je seveda izpolnjeval, itak avtomatično pripadalo. Zato v več tisoč strani obrambnega in tožbenega gradiva, ki je sodišču in toženi na razpolago v vseh v Šribar-zadevo vpletenih državnih ustanovah, tožnik nikjer ne prosi za državljanstvo. Tožnik v tisočih straneh svoje obrambe in tožb zahteva vedno in vedno popravo krivic iz protizakonito in krivično-kaznivo ponarejenega hrvaškega državljanstva, ter vrnitev mu dokumentov in svobode, in zato v tožbi odvetnik toženega ne govori le o protizakonitem postopku državljanstva temveč o protizakonitem ravnanju delavcev tožene. Tožnik se je ves predolgi pretekli čas zavezanih mu rok moral boriti proti zločinskem posiljevanju ga v hrvaško državljanstvo. In to je pravi razlog za predolgo trajanje postopka za vrnitev mu življenja, dostojanstva, pravic, svobode in dokumentov.

Dokazi: vsi Šribar-akti na državnem tožilstvu v Kopru, Piranu, Ljubljani, na kriminalistični policiji v Kopru, Ljubljani, na okrajnem in okrožnem sodišču v Piranu, Kopru, na Vrhovnem sodišču v Ljubljani, na Upravnem sodišču v Ljubljani, Novi Gorici, na MNZ-u v Ljubljani, Ustavnem sodišču v Ljubljani, na UE Izola, na uradu varuha človekovih pravic v Ljubljani, na haaškem sodišču, pri Günteru Verheugnu v Brüslu, na mednarodnem sodišču v Strasburgu, . . .

Na sodiščih Vrhovnem in Upravnem (in drugim) so tožnika protizakonito obravnavali kot hrvaškega državljana. Tožbe so samovoljno spojili v eno in iz "Zaradi poprave krivic" preimenovali v "Zaradi sprejema v Državljanstvo RS", in na to ne dovolili(!) pritožbe. Oba sodišča -nerazumivo zakaj, ali pač- ni zabodla v oči niti v aktih UE Izola in MNZ-a beseda "domnevno" hrvaški državljan, in sta jo v svojih aktih tudi sama uporabljala. Saj je upravna oblast toženemu odvzela vse dokumente in ga izbrisala iz registra stalnih prebivalcev prav zaradi v državnih nosilcih uradnih podatkov po mnenju upravne oblasti veljavnega -čeprav lažnega- hrvaškega državljanstva. Ko je hrvaško državljanstvo v aktih upravne oblasti iz pravno uporabljenega za odvzem dokumentov in izbris iz registra naenkrat postalo "domnevno", bi sodišče zaradi spremembe v domnevno moralo izbris in odvzem dokumentov na podlagi hrvaškega državljanstva obravnavati kot protizakonito dejanje UE Izola, a se je namesto tega ščiteč upravne zločince vsiljivo ukvarjalo le z državljanstvom, ki ni bilo predmet tožnikove tožbe. Vrhovno sodišče je zadevo oholo končalo, brez da bi tožnika o tem obvestilo, a na tožnikovo pritožbo nikoli ni odgovorilo. To kaže na protipravno ciljano ravnanje države.

Dokazi: Šribar-Tožba na Vrhovno sodišče z dne 1.7.1996 "Zaradi poprave krivic" in dopolnitev z dne 23.maj 1997 U 967/96-2 in 1.junij 1997, Sklep U 967/96-18 z dne 21.8.1998 Upr.sod.v NG, sodba U 967/96-21 z dne 28.8.1998, Šribar-pritožba U 967/96-21 z dne 12.sept.1998, sodba Vrh.sod. U 967/96-35, Šribar-pritožba U 967/96-35 z dne 5.okt.1999.

"Volk je grozil jagenjčku, ki je nižje od volka na potoku pilo vodo, da ga bo požrl, ker mu moti vodo."

Tožnik, čeprav bolan in bojujoč se z težkimi življenjskimi problemi, je zaznal politični hrup glede državljanske preureditve svoje SFRJ-domovine, in se je 13.12.1991 pravočasno na tedanji občini Izola oglasil zaradi ureditve svojega državljanstva.

Torej, tožnik je sodeloval, pa še kako: bolan, a ne pozvan(!) je na občino prišel uradno urediti svoje državljanstvo.

Glede dejstva, da je aprila 1943 v Dragoševcih pri Metliki rojen tožnik "Izolan" že od leta 1959, ko je v Izoli do služenja vojaškega roka bival in delal, ter da je leta 1975 od dela v tujini kupil novo lastno stanovanje v Izoli O.F.13, na katerega se ni takoj za stalno prijavil, ker so mu na občini Izola pojasnili, da se mu zaradi prefrekventnega turizma niti začasno ni treba prijavljati ko vsako leto prihaja na dopust, temveč naj se za stalno prijavi, ko se vrne s začasnega dela iz tujine, (glede dejstva) da je februarja 1989 vrnjen iz tujine za stalno prijavljen na svoj lastni naslov Izola O.F.13, da je po materinem pričanju slovenskega rodu, ter ko je bil rojen -pred Kardeljevem prekrajanju meja- da je rojstni kraj bila še slovenija, in, in, in, (glede naštetega) niti na UE Izola ni še bilo jasno, ali tožnik sploh ima potrebo zaprositi za sprejem v državljanstvo RS. Črnolasa z očali uslužbenka ni hotela tvegati, in je tožniku predlagala "za vsak slučaj" podpisati obrazec prošnje za sprejem v državljanstvo RS. Prazen obrazec je obrnila tožniku v podpis. Od tožnika podpisan obrazec je potem izprašujoč tožnika sama izpolnila s tekstom, ki je na obrazcu. Za slučaj potrebe česar koli dodatnega za državljanstvo je uslužbenka pojasnila, da bo tožnik obveščen.

Dokaz: izpolnjen in podpisan obrazec vloge z dne 13.12.1991

Razen potrebe zaprositi pri občini Izola za sprejem v državljanstvo RS, ki je nekak visela v zraku, tudi ob vložitvi vloge tožnik od nikogar ni bil obveščen o čemur koli potrebnem v postopku, in ni bilo samoumevno kar koli znati o tem, zlasti enkratnem in nikomur še poznanem postopku spremembe državljanstva, celo uslužbenki, ki je vlogo sprejela ne. Na UE Izola so o tožniku imeli vse za državljanstvo potrebne podatke in, tudi ob končnem sprejemu v državljanstvo RS nihče ni zahteval nobenih dodatnih dokazil. Kakršnih koli obvestil v zvezi s zahtevo kakršnih koli dokazil od upravne oblasti nikoli ni bilo. Torej, nobena dokazila niso niti bila potrebna. Šlo je za protizakonito ravnanje državnih organov: zavajanje z nikoli potrebovanimi neznani dokazili.

Dokaz: dejstvo da tudi ob sprejemu v državljanstvo RS in nikoli prej od tožnika niso bila zahtevana nikakršna dokazila.

Torej so državni organi ravnali protizakonito: kljub uradnemu pojasnilu državne uslužbenke prosilca o ničemur za državljanstvo potrebnem niso obvestili; državni organi niso sodelovali z Tožnikom.

Dokaz: ni nobenega obvestilnega, ali kakega drugega akta upravne oblasti v zvezi z kakršnimi koli dokazili.

Dokaz: Ponarejeno hrvaško državljanstvo, po katerem je tožnik na vseh državnih ustanovah, perverzno tudi na Vrhovnem sodišču, bil obravnavan kot le in vedno hrvaški državljan, a kljub ne obstoju kakršnega koli dokumenta o tožnikovem hrvatstvu, in še bolj drastično perverzno, ker so upravni oblasti in sodiščem na razpolago bili trije uradni dokumenti o hrvaškem ne-državljanstvu tožnika, kar je huda sramota za državo, in še večja sramota, da najbolj brutalni državni organ načelnik UE Izola Silvo Škrbina na UE Izola 3. februarja 2000 kljub temu, da ima že tretje uradno potrdilo z uradnim pojasnilom, da ne tožnik in ne njegova pokojna mati nista hrvaška državljana, še zadnjič grozeč tožniku z izgonom poskuša tožnika posiliti v hrvaško državljanstvo, katerega tožnik nima nobene možnosti pridobiti, pojasnjujoč tožniku, da je do konca svojega življenja dolžan nesti posledice materinega hrvatstva, ob tem se sprenevedajoč svojega zavedanja o hrvaškem ne-državljanstvu tožnika in tožnikove matere. In še bolj perverzno od Škrbine, da je dobro vedel, da so razen MNZ-a že vsi -urad človekovih pravic, odvetnica Luin, odvetnik Dokič, služba za pomoč žrtvam kaznivih dejanj- odnehali tožnika posiljevati v hrvaško državljanstvo.

Dokaz: pri tožniku tonski posnetek dogodka 3. februarja na UE Izola

Protizakonito ravnanje državnih organov je vidno tudi v 3.7.94 začasnem odvzemu življenjsko nujnega v ne-sloveniji še dolgo veljavnega tožnikovega vozniškega dovoljenja, ki kljub številnim prošnjam tožnika pri upravni oblasti in tudi, po od Ustavnega sodišča RS generalni upravičenosti do vrnitve stalnega bivališča, ki jo je Škrbina kljub številnim tožnikovim prošnjam za vrnitev dokumentov zlobno zamolčal, ni vrnjeno, kar ne sodi v začasni ampak v trajni odvzem, za katerega nikoli ni bil izdan kak uradni akt. Šele ko je tožnik spontano izvedel, da ima pravico do povrnitve mu stalnega bivališča in s tem tudi do vozniškega dovoljenja, je Škrbina tožnika še dodatno maltretiral pred no mu je 14.3.2000 vrnil vozniško dovoljenje.

Ker je jugoslovansko vozniško dovoljenje izven Slovenije, zlasti v neslovenski SFRJ bilo veljavno, in je UE Izola tožnika obravnavala -čeprav protizakonito- kot državljana RH, a na hrvaškem je vozniško dovoljenje še dolgo bilo veljavno, je ravnanje upravne oblasti bilo dodatno protizakonito, posebej zato, ker je tožnik nešteto krat uradno pisno prosil, naj se mu dokument vrne, a mu načelnik Škrbina tudi kot Hrvatu dokumenta trmasto in zlobno ni in ni hotel vrniti.

Tudi maloobmejna prepustnica je 17.4.1994 začasno pridržana, a je Škrbina in MNZ Ljubljana zlobno niti danes nočeta in nočeta vrniti, zato je spor na Vrhovnem sodišču, ki vztrajno molčeč in molčeč kar naprej ravna protizakonito in tožniku povzroča škodo. Tak odvzem dokumenta ne more biti začasen, ampak danes po že devetem letu trajen, a za trajni odvzem dokumenta nikoli ni bil izdan nikakršen uradni akt, kar je protizakonito ravnanje države, Škrbine.

Dokazi: potrdilo o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja PP Piran z dne 3.7.1994, potrdilo PMP Sečovlje z dne 17.4.1994 o začasnem pridržanju listine zaradi: državljan R Hrvatske ni upravičen do imetja PVS

Po odvzemu dokumentov v Sečovlju na UE Izola po pojasnilo napotenemu tožniku konec aprila 1994 mlada črnolasa uslužbenka, Elis Grlica, ki je še danes na tem položaju, prijazno zahteva osebno izkaznico, in ko ji tožnik izkaznico pokaže, jo mlada uslužbenka zverinsko iztrgne tožniku iz roke. Takoj potem sovražno tožniku odbrusi, da nič ni prišlo iz Sečovelj. Tožnik, ki je na UE Izola prišel razjasniti nesporazum, a je ostal še brez osebne izkaznice, je pri naenkrat sovražno obnašajoči se uslužbenki energično vztrajal, in ta je potem v omari vendar našla tožnikove dokumente. Tožnika je poslala k nadrejeni Nedi Božič. Uslužbenka Neda Božič je z vsemi močmi tožnika prepričevala, da je hrvaški državljan, a za vlogo od 13.12.1991 ni hotela niti slišati. Ko Nedi ni uspelo iz tožnika narediti budalo, je naročila tožnika za naslednji četrtek v istem prostoru k načelniku UE Izola Silvu Škrbini. V prisotnosti ene okrog dvajsetletne dolgolase z očali punce in enega plešastega vitkega okrog tridesetletnika in obvezno Nede Božič je Silvo Škrbina znal le še dva stavka: "Dejstvo je da niste slovenski državljan!" in "Boste izgnan!", katera je nenehno ponavljal. Za vlogo tudi Škrbina ni hotel niti slišati. A previdno še ni trdil, da je tožnik hrvaški državljan. Škrbinine vse bolj glasne golijatske grožnje so spravile tožnika v solze, katere zlasti zaradi prisotnih oseb še danes hudo bolijo, ves zasolzen tožnik nemočen da urazumi gorilastega Škrbino je zalupnil z vrati brez dokončanja začetega stavka.

Povsem nedolžnega tožnika solze so drage, te morajo biti plačane.

Od doma je tožnik takoj UE Izola lastnoročno napisal pismo s prošnjo naj spozna nesporazum zadeve in tega popravi. Ko nikakor ni bilo odgovora, je tožnik napisal še pet podobnih pisem, a odgovora od UE Izola ni in ni bilo. Torej, šlo je predvsem za boj proti posiljevanju v ponarejeno hrvaško državljanstvo, ne pa za sprejem v državljanstvo RS.

Dokazi: Pisma tožnika UE Izola, ki jih Škrbina enkrat potem ustno oholo imenuje "romani".

Ko po številnih obiskih tožnika Nedi Božič na UE Izola ni uspelo tožnika zabudaliti da je hrvaški državljan, ter ko po večkratnih zahtevkih tožnik Nedi Božič seveda ni dal pooblastila za pisanje Hrvatom, kar na UE Izola imenujejo "nesodelovanje" tožnika, a je le nujna obramba od brutalnega posilstva, je enega vročega poletnega dne tožnika napotila k Škrbini, v eno drugo stavbo zraven policije. V klimatiziranem prostoru je bila zraven Škrbine tudi Neda. Najprej Neda, ki je dolga leta bila komunistična uslužbenka SFRJ-uprave, ni znala brati cirilice, in je tožnikov SFRJ-pasoš, ki je v cirilični izvedbi bil izdan v Freiburgu, porinila Škrbini: "Na! Jaz ne znam brati cirilice!".

To nedino izjavo "Na! Jaz ne znam…" je nujno obravnavati, ker s to izjavo Neda dokazuje svoje osebno protipravno sadistično na tožniku uporabljeno sovraštvo do SFRJ-neslovenstva in SFRJ-neslovencev.

Zavedajoč se, da je tožnikovo vlogo od 13.12.91 videlo več uslužbencev UE Izola, in da obstoj te vloge ni več možno zanikati in zatreti, je Škrbina v tej klimatizirani stavbi prvič priznal, da vloga obstaja, a je trdil, da je prepozno knjižena, in zato ni veljavna. Tožnika je poskušal drugače prestrašiti: &quo

ilegalni · član Pridružen/-a: 20.12. 2007, 17:53 Prispevkov: 11

... pizda jim mat´rna ... svinje!

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

ILEGALNI, vi ste bister dečko, poglejmo kaj je "CIVILNI UMOR"

P R O T I P R A V N O S T I Z B R I S A

Utemeljitev-pojasnilo podanega suma kaznivega dejanja genocida: »CIVILNI UMOR«

I. Splošno

373. člen Kazenskega zakonika Republike Slovenije (v nadaljevanju KZ) natančno opredeljuje dejanja genocida. Med drugim navaja tudi:

Kdor z namenom, da bi popolnoma ali deloma uničil kakšno narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino, ukaže
-njenim članom hudo izpodkopavati njihovo telesno ali duševno zdravje ali
-prisilno izseljevati prebivalstvo ali
-spraviti skupino v take življenjske razmere, ki vodijo k njenemu popolnemu ali delnemu pokončanju, ali
-prisilno preseljevati otroke v kakšno drugo skupino,

se kaznuje…

»Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti kakšni socialni ali politični skupini.«

V uvodnih pojasnilih KZ dr. Ljubo Bavcon navaja pravne vire za oblikovanje poglavja o kaznivih dejanjih zoper človečnost in mednarodno pravo in pravi: »Značilnost te skupine kaznivih dejanj je, da jih je treba dopolnjevati skladno z razvojem mednarodnega prava, ki nudi mednarodnopravno varstvo vse bolj širokemu krogu pravnih dobrin.«

Nadalje, v tretjem odstavku dr. Bavcon navaja: »V zadnjih petnajstih letih so bile sprejete in so postale veljavno mednarodno pravo še nekatere druge mednarodne pogodbe. Iz njih izvira obveznost držav, seveda tudi Republike Slovenije, da s svojo kazensko zakonodajo zavarujejo v teh pravnih aktih določene objekte varstva.«

-Op.: Tožilstvu je gotovo znana vsebina vseh teh pravnih aktov, kot tudi datumi, ko je Slovenija ratificirala dva dodatna protokola EKČP.

KZ RS, v skladu z mednarodnim pravom, obravnava široki spekter skupin kot možni predmet napada, oz. objekt kazenskopravnega varstva. Obravnava torej tudi hudodelstva proti političnim in socialnim skupinam. Ogromna množica izbrisanih je vsekakor skupina, kot jo v depeši, o kateri bo govora v nadaljevanju, opredeljuje tudi sam Debelak.

V primeru, da se od mene v tem postopku pričakuje, oziroma če je pogoj, da podam preciznejši pojem ciljne skupine izbrisanih, da bi se postopek lahko nadaljeval, bom zahteval več časa, kot tudi mnenja strokovnjakov sociološke, filozofske in tudi pravne stroke.

Za sedaj lahko izrazim svoje ugotovite (ki izhajajo iz ukvarjanja s to problematiko) zadnjih nekaj let, da je šlo za pavšalno politično kaznovanje tistih, ki niso v »ekspresnem« času zaprosili za Slovensko državljanstvo, oziroma za čiščenje tistih, ki so iz raznih (tudi nezakonitih) razlogov sprejeli negativno odločbo za slovensko državljanstvo.

Citat iz depeše: »…..

II. Depeša
Dne 27.2.1992 je direktor Uprave za upravno pravne zadeve, podsekretar Mag. Slavko Debelak izdal Depešo št. 0016/4-1496 8 vsem občinskim Upravnim organom za notranje zadeve v Republiki Sloveniji in Mestnemu sekretariatu za notranje zadeve mesta Ljubljane. (v nadaljevanju depeša).

Celotna vsebina navedene depeše je ukaz za načrtno, protizakonito in kaznivo delovanje (po vseh alinejah iz tč.I) usmerjeno proti natančno določeni skupini ljudi. Da je bil cilj prav to, nam danes ni potrebno ugotavljati, saj je njeno izvajanje, kot posledica njenega namena, povzročilo ne-sluteno trpljenje na tisoče ljudi te skupine. Tudi sam S.Debelak v svoji depeši opredeli skupino, proti kateri naj bo delovanje usmerjeno in sicer: »vsi državljani drugih republik, ki niso zaprosili za državljanstvo Republike Slovenije, ali je poteklo dva meseca od vročitve negativne odločbe.«

1. odstavek depeše:
a. Debelak se sklicuje na (protiustavni) 81.čl. Zakona o tujcih in navaja, da za »vse državljane drugih republik, ki niso zaprosili za državljanstvo RS, ali je poteklo dva meseca od vročitve negativne odločbe«, začnejo veljati določbe zakona o tujcih.
»Vsem tem osebam je zato potrebno pričeti urejati njihov status. Vzporedno s tem naj se prične tudi razčiščevanje evidenc. V ta namen je že izdelan projekt računalniškega vodenja evidenc tujcev, za kar bo potekalo tudi usposabljanje. Le to bo izvedeno po regijah, o čemer boste pravočasno obveščeni.«

-Ugotovitev:
Iz navedenega je nesporno razvidna načrtnost delovanja.

»Vsem tem osebam je potrebno pričeti urejati njihov status«?? Vse te osebe so imele že desetletja pred tem ta, isti, status urejen!!

»Vzporedno s tem naj se prične tudi razčiščevanje evidenc«?? Množico ljudi je dobesedno pahnil v ilegalno stanje. Glede na njegovo delovno mesto, direktorja uprave za upravno pravne zadeve, in tudi glede na izobrazbo, mag. prava, je naklep za izpodkopavanje pravnega obstoja, posledično eksistence, ter spodkopavanje telesnega in duševnega zdravja, jasen.

Debelak bi namreč moral vedeti, da si oseba brez stalnega bivališča (v tem primeru še nezakonito odvzetega) ne more urediti ničesar na področju pridobljenih pravic, vključno z otroškimi dodatki, pravico do svobodnega gibanja, razpolaganjem z lastnimi nepremičninami, zdravstvenim varstvom v primeru bolezni, itd, itd... Avtor depeše se je moral zavedati, da je administrativna izselitev in brisanje iz CRP ravna civilnemu odvzemu vseh pravic-civilni usmrtitvi.

2. odstavek depeše:
a. Citiram: »V tem času je realno pričakovati številne probleme v zvezi z osebami, ki bodo z dnem 28.2.1992 postali tujci…«

-Ugotovitev:
V kateri pravni državi na svetu, je možno pričakovati »številne probleme«, če poteka ravnanje z ljudmi v skladu z zakoni te države, v skladu s človečnostjo in mednarodnim pravom? G. Debelak torej potrjuje, da se popolnoma zaveda svojega delovanja zoper človečnost.

-Posledice:
b. Citiram: »Opozarjamo vas, da listine, ki jih posedujejo, tudi če so izdane od pristojnih organov v naši državi in so še veljavne, zaradi spremenjenega statusa teh oseb zanje ne veljajo več.«

-Ugotovitev:
V 1. odstavku depeše se Debelak sklicuje na Zakon o tujcih. V oddelku XIV-Izkazovanje istovetnosti tujca, 60.čl. taistega zakona zelo jasno opredeljuje, da tujec izkazuje svojo istovetnost »……..z drugo javno listino, v kateri je fotografija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti njegovo istovetnost«. Nikjer, v istem zakonu pa ni možno najti niti približne določbe, ki bi lahko bila podlaga za takšno »opozorilo«, ukaz ali celo pretnjo upravnim organom, ki je imela za dejansko posledico uničenje vseh, še veljavnih identifikacijskih dokumentov ljudem navedene skupine.

Tretji odstavek:
Citiram: »Zaradi različnega tolmačenja določil odpovedi prebivanja in prisilne odstranitve tujca po 23. in 28. členu Zakona o tujcih se pojavljajo nejasnosti zlasti v primerih, ko tujci pri nas bivajo neprijavljeni, oziroma pridejo v našo državo na nedovoljen način«.

-Ugotovitev:
Kako se v pravnih državah morajo odzvati upravni organi, če pride do različnih tolmačenj in nejasnosti, predvsem v zakonskih določilih, čigar pravne posledice učinkujejo na skupino ljudi je, glede na svoj tedanji položaj moral zelo dobro vedeti tudi g.Debelak.

V 4. in 5. odstavku ukazuje podrejenim upravnim organom protipravna dejanja uperjena proti skupini ljudi. Svoje dejanje utemeljuje z, namenoma o povsem nepravilni uporabi zakonskih določil. Uporabi le tista določila, za katera meni, da so v prid njegovim trditvam, ignorira ali celo zavrača pa tista, ki so njegovim trditvam nasprotna.
V prvem odstavku napiše, da so za to skupino ljudi začele veljati določbe zakona o tujcih. V nadaljevanju pa, po njegovem, za to skupino nekatera določila veljajo, druga pa ne, kot recimo v navedbi: »Le v teh primerih občinski upravni organ za notranje zadeve na predlog operativnih policijskih enot izda odločbo o odpovedi prebivanja.« Nadalje namenoma uporabi povsem netočno trditev –»če pa tujec pride na naše ozemlje na ilegalen način in tu prebiva brez dovoljenja«, da bi se lahko (torej namenoma) v nadaljevanju skliceval na 28.člen citiranega zakona iz katerega po njegovem izhaja, da lahko tujca »pooblaščena uradna oseba ONZ privede do državne meje in ga napoti čez državno mejo, brez kakršnekoli odločbe upravnega organa«! G.Debelak je zelo, celo predobro vedel, da noben posameznik zgoraj navedene skupine, ni prišel na ozemlje Slovenije na ilegalen način. Nadalje, v povezavi s samovoljnim pojasnjevanjem uporabe določil 28.čl., spet napotuje upravne organe na nezakonito ravnanje z namerno napačno uporabo 13. člena, ki se prav tako nanaša na tujce, ki pridejo na ozemlje Slovenije, ter nadalje še na tiste tujce, ki so že prejeli odločbo o začasnem prebivanju. Vse s ciljem, da sproži pregon in privede do deportacij ljudi, brez kakršnekoli odločbe ali drugega pravnega akta.

Prvenstvena naloga g.Debelaka bi naj bila, če bi se ravnal po določilih humanitarnega prava, da ugotovi (kasneje ugotovljeno) nezakonitost določil Zakona o tujcih. Iz nezakonitosti same ne izhaja, da mora nujno povzročiti negativne posledice na ljudi. Te je, namesto, da bi ravnal v prid ljudem, le še poglobil in spravil v realno življenje šele prav Debelak s svojim ukazom. Že tako nezakonita in protiustavna določila 81.člena samega Zakona o tujcih, je v svoji depeši še presegel, nezakonitost še podvojil in določila zakona tolmačil v skrajno negativni smeri, z jasnim namenom povzročitve hudih kaznivih dejanj zoper skupino ljudi.

Navedeni skupini ljudi je s svojim ravnanjem in ukazom upravnim enotam, kot tudi represivnim organom (policija) v dveh »preprostih« korakih odvzel vsa pravna sredstva za zaščito svojih pravic in jim spodrezal pravni obstoj. Na ta način je dobesedno »odprl lov na ljudi«.

V drugem koraku, (navodilo policiji), izrecno narekuje sistematični in množični izgon določene skupine ljudi v kateri so bili tudi številni otroci, večinoma celo rojeni v Sloveniji.

Ne moremo se izogniti dejstvu, da ukaz o brisanju in izganjanju popolnoma ustreza definiciji 373 člena KZ, ki kriminalizira izseljevanje prebivalstva.

Z obzirom na Debelakov položaj in delo, ki ga je takrat opravljal, tudi ni mogoče verjeti, da direktor uprave za upravno pravne zadeve ni vedel, vsaj približno, kolikšno število ljudi obravnava in ogroža na tako skrajno nehumani način. Namreč, ker direktor uprave za upravno pravne zadeve ima popoln in ne oviran dostop do evidenc, logično je sklepati, da je poznal število »tistih, ki niso zaprosili za državljanstvo, ali im je izdana negativna odločba« in ji h je, določil za »napotitev čez državno mejo«.
Prilagam listino - Interni dokument MNZ 0012/1-252/62-6 pod nazivom »Zadeva: UPRAVNI POSTOPKI V ZAHTEVAH TUJCEV-ODGOVOR-ZVEZA: Vaš sklep, št. 213-11/90-2/103 z dne 18.1. 1996. ki potrjuje predhodne moje trditve, da je Debelak poznal enormno število ljudi, ki so se po njegovem ukazu znašli v ne mogočih življenjskih razmerah.

Ne glede na to, da Debelak v depeši–ukazu uporablja »milejši« pojem »napotitev čez državno mejo«, se ni mogoče izogniti dejstvu, kaj v stvarnem življenju pomeni napotitev čez državno mejo s strani represivnih organov. Opozoriti je treba da je, v tem času, RS že uvedla vizni režim za vse »državljane drugih republik bivše Jugoslavije«, razen Hrvaške. Tako je, veliki večini izbrisanih, ki so bili izgnani, ali tistim, ki so se v tem trenutku slučajno znašli izven Slovenije, trajno in načrtno preprečil vrnitev v svoj dom - pogosto k svoji družini.

Po mojem razumevanju, je storil kaznivo dejanje po 373.čl. KZ RS, saj je ukazal (ali napeljeval – ni pomembno) k nasilni in množični izselitvi.

G. Debelak je torej zelo dobro vedel, da ljudje iz skupine »državljani drugih republik«:
-na ozemlje RS niso prišli na ilegalen način,
-da so že imeli zakonito pridobljen status stalnih prebivalcev RS,
-da nihče od njih ni sprejel kakršne-koli odločbe ali drugega pravnega akta o spremembi tega statusa,
-da so na ozemlju RS bivali večinoma tudi več desetletij in imeli tesne povezave kot z RS, tako tudi s svojimi družinami.
-da so bili mnogi rojeni na ozemlju RS
-da so imeli na ozemlju RS družine in premoženje,
-da so imeli urejeno, človeka vredno življenje, vključno z pravnim statusom, vse do trenutka, ko je g. Debelak izdal ukaz o njihovem »razčlovečenju.«

Poleg odvzemov ali preluknjanih osebnih identifikacijskih dokumentov s strani UE, je ta, določena skupina ljudi nezakonito brisana tudi iz Centralnega registra stalnih prebivalcev.

Na ta način je storjen popoln akt pravnega ne-obstoja skupine ljudi, ki si po tem dejanju niso mogli več ničesar urediti za izkazovanje svoje identitete, prepuščeni represivnim organom na milost in nemilost.

Še več, Debelak se je moral zavedati, s kakšnimi težavami se bodo srečevale »napotene« osebe, da izkažejo svojo istovetnost v novih državah na tleh bivše države, ali kako težko, pogosto nemogoče na novo prijaviti stalno bivališče v drugih sredinah, brez potrdila o odjavi starega. Niti tega ni naredil, da bi tej skupini ljudi poslal vsaj kakšen uradni papirček o (nasilnem) odvzemu oz. (nasilni) odjavi stalnega prebivanja.

Iste posledice »administrativnega genocida« so utrpeli tudi tisti izbrisani, ki jim je po kakršnikoli zapustitvi Slovenije bila na meji preprečena vrnitev na dom, kar je povzročilo trpljenje ne samo njih, temveč tudi neštetih družin.

HUDO IZPODKOPAVANJE TELESNEGA IN DUŠEVNEGA ZDRAVJA:

Zaradi posledic, povzročenih z izdajo depeše je direktor za upravno pravne zadeve namenoma izpodkopal telesno in duševno zdravje množice ljudi, med katerimi je tudi večje število otrok, invalidov, ki so to postali v Sloveniji in celotni skupini izbrisanih. Namreč g. Slavko Debelak je vedel, ali bi moral vedeti, (kot pravi 373. člen KZ), da bo njegov ukaz podrejenim o uničevanju osebnih dokumentov in brisanje posameznikov iz CRP posledično privedel tudi do tega, da posamezniki iz skupine izbrisanih ne bodo mogli uveljavljati pravice do zdravstvenega varstva. Res je, da bi morebitni oboleli izbrisani, kot samoplačniki lahko uveljavljali pravico do zdravstvene oskrbe proti plačilu, če jim ne bi z nezakonitim odvzemom statusa odvzeli tudi vse možnosti, da bi jih delodajalci obdržali na delu. Odvzete so jim torej tudi materialne možnosti za obstoj. Obenem pa je res tudi, da je večina izbrisanih, tudi dolga leta, plačevala prispevke za zdravstveno varstvo iz delovnega razmerja (dokler niso izgubili dela) Torej, po določenih pravilih jim je bila v bodočnosti zagotovljena zdravstvena oskrba v primeru bolezni – do izbrisa, seveda.

Ukaz direktorja za upravno pravne zadeve Mag. Slavka Debelaka, strokovnjaka za urejanje statusnih zadev je določeni skupini ljudi odvzel to možnost, ne glede na predhodna vplačila za namen zdravstvenega zavarovanja. Pri enem številu izbrisanih so nastopile nepopravljive posledice.

STRNJENO
1. Izgovarjanje na takrat veljavno zakonodajo o tujcih in zlasti na 81. člen je ne moralno, ne etično. Je le retorično vprašanje v izogib ustavnem delovanju.

2. vsakem upravnem postopku po takratnem in sedanjem ZUP mora slediti odločba.

3. Besede »napotitev čez državno mejo« javni tožilec mora prepoznati kod ukaz o »napotitvi« vseh prav vseh izbrisanih, kar v stvarnem življenju pomeni dejanski izgon brez uradne predaje, obmejnim organom druge države. To potrjuje namenoma in dejanski izgon brez dokumentiranih zaznamkov zaradi prikrivanja sledov nezakonitosti ter ukaz naperjen zoper mednarodno pravo.

4. Napotitev, oziroma izgon iz države v veliki večini meni znanih primerov, je pripeljal do dejanskega in pogosto trajnega ločevanje družin.

5. Sklicevanje na zamujen rok za vlogo/prošnjo za državljanstvo, kar tudi danes pogosto poslušamo, je deplasirano, ker status stalnega bivališča se ureja po povsem ločenem zakonu, ki ni vezan na državljanstvo. Absolutno se zavedam, da so pogoji in roki za dodelitev državljanstva diskrecijska pravica vsake države in tudi Slovenije. Stalno bivališče je ne odtujiv pravni status, zlasti če se to zgodi brez kakršnega koli zakona ali pravnega akta. Imamo le depešo–ukaz Upravnim enotam, ki v dveh korakih počisti z ljudmi.

6. izbris ima dejanski učinek kolektivnega kaznovanja, kar je izrecno prepovedano po Slovenski zakonodaji, ki je podpisnica EKČP (28.6.1994). Pred tem (od 25.6.1991-do ratifikacije EKČP) pa garantirant kontinuitete pred tem sprejetih in podpisanih aktov z strani SFRJ.

V sled zgoraj utemeljenih obrazložitvah in priloženih dokumentov predlagam uvedbo kazenskega pregona kod je zapisano v ovadbi.

7. V sled vsega predlagam preiskavo za sum kaznivega dejanja po 373 členu KZ.

8. Predlagam tudi da se upoštevajo olajševalne okoliščine za nekdanjega direktorja uprave za upravno pravne zadeve v zvezi z genocidom, in sicer dokument katerega je avtor takratni minister na MNZ-u Igor Bavčar, iz katerega je razvidno ministrovo mnenje, in je pričakovati, da je ga je g. Debelak upošteval na svoji instanci in položaju:

MINISTRSTVO ZA NOTRANJEZADEVE
VLADA REPUBLIKE Slovenije

ZADEVA: ODPRTA VPRAŠANJA O IZVAJANJU ZAKONA O TUJCIH

V tem dokumentu g. bavčar je zapisal: »…da je pridobljene pravice treba odmisliti, saj so se jim odrekli zavestno in zato je potrebno dosledno upoštevati določbe zakona o tujcih.«

Minister je, določeno skupino ljudi, de facto prepoznal za politično ne lojalno skupino, ter usmerjal njemu podrejenega direktorja za upravno pravne zadeve, g. Debelaka k množičnem in skupinskem kaznovanju.

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

PREMIŠLJAM ALI BI OBJAVIL ALI NE, A SEM SE ODLOČIL V SPOMIN NA FANTKA (DA BO NEUPUČENIMA JASNIJE ZA KAJ GRE):

V Grčiji novi protesti ob sojenju policistoma
Državo ohromila tudi stavka sindikatov
Svet, 10. december 2008 09:35, zadnji poseg ob 21:03
Atene - MMC RTV SLO

Grška policista, osumljena vpletenosti v smrt 15-letnika, bosta v priporu do sojenja zaradi umora oz. sodelovanja v njem. V državi se nadaljujejo nasilni protesti.Eden izmed policistov je obtožen umora, drugi pa sodelovanja, datum začetka sojenja pa še ni znan. Policista sta bila priprta že takoj po sobotnem incidentu, danes pa je njun odvetnik povedal, da je balistično poročilo pokazalo, da naboj, ki je bil usoden za najstnika, ni bil ustreljen neposredno vanj. Tudi obdukcija trupla je pokazala, da je bila krogla "nekoliko deformirana, kar priča o tem, da je zadela ob trdo površino", preden je vstopila v fantovo telo, so sporočili s sodišča. Osumljeni policist pa je že pred tem trdil, da se je krogla odbila od pločnika.

Sicer pa se nemiri v državi, ki jih je sprožila smrt 15-letnika, nadaljujejo. Novi spopadi med policijo in mladimi protestniki so izbruhnili na dveh krajih v grški prestolnici in v Solunu. Po podatkih zdravstvenih oblasti naj bi med protesti v bližini parlamenta v Atenah policist udaril nekega mladoletnika. Tako njega kot žensko, ki je bila prav tako ranjena, pa so odpeljali v bolnišnico.

Že popoldne se je pred sodiščem v Atenah zbrala množica mladih, ki so na sodišče metali molotovke, policija pa je na to odgovorila s solzivcem. Napaden je bil tudi tovornjak satelitske televizije, pri čemer sta bila dva človeka ranjena.

V Grčiji tudi splošna stavka proti vladi
Že pred tem je Grčijo ohromila splošna stavka proti vladni gospodarski politiki. Zaprte so vse banke, vsi uradi, ne deluje tud javna uprava, močno pa je ohromljen tudi javni prevoz po vsej državi. Stavko so sindikati napovedovali že nekaj tednov, odločili pa so se, da jo bodo izvedli med protesti, ki so izbruhnili po tem, ko je zaradi strelov policista v soboto umrl 15-letni deček.

Grški premier Kostas Karamanlis je sindikate sicer pozval, naj odpovejo 24-urno stavko in preprečijo nadaljevanje nasilnih izgredov. "Skupaj moramo ukrepati proti nezakonitim dejanjem ter obsoditi nasilje, ropanje in vandalizem," je povedal Karamanlis, a so sindikati njegov poziv zavrnili. Sindikati so za danes odpovedali množične proteste v Atenah, vendar se bodo v nekoliko manjšem številu zbrali pred grškim parlamentom.

Delavci iz dveh glavnih grških sindikatov, Generalnega grškega združenja delavcev in Zbora javnih uslužbencev, ki združujeta dva in pol milijona delavcev, zahtevajo zaradi svetovne gospodarske in finančne krize povečano socialno porabo ter višje plače in pokojnine.

Grške ulice mirnejše, lastniki varujejo svoje trgovine
Ulice grških mest, predvsem Aten, so bile v noči s torka na sredo, po treh dneh burnih nemirov, dokaj mirne. Kljub temu je grška televizija poročala, da je skupina približno 100 Romov napadla policijsko postajo v atenskem predmestju Zefyri, kjer so pred postajo zažgali tovornjak in ga skušali poriniti v policijsko postajo.

V pristaniškem mestu Patras, 215 kilometrov od Aten, je množica ljudi, med njimi tudi številni lastniki trgovin, ustavila protestnike in jim onemogočila nadaljnje uničevanje. V vseh mestih, kjer so potekali protesti, so številni lastniki spali v svojih trgovinah, da bi jih obvarovali pred protestniki.

Pri atenski organizaciji trgovcev ocenjujejo, da so nemiri, ki ulice Aten in drugih grških mest pestijo že zadnje štiri dni, povzročili približno milijardo evrov škode.

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

KAR NAPREJ IN NAPREJ VAM VSEM GRE NA "OTROČJE". Pa dajmo že enkrat pamet v glavo, KAKŠNA VRAGA VLADA, saj ta vendar ni Italijanska ali bilo katera, to je vendar slovenska in postavil jo je slovenski NAROD, za Boga milega: SLOVENSKI NAROD-ljudstvo JE KRIV in pika. (morda bo spet komentar na to LJUDSTVO), a ko vam nedolžnim pišejo sodbe v imenu LJUDSTVA, ste tiho. Kaj mislite, da je to Nemško ljudstvo, ne vedno je beseda o SLOVENSKEM.

Morda pa iz hlapcev nikoli ljudstva ne bo (vsaj takega kot so Grki, Francozi, Belgici, Irci...), žal mi ljudstvo nismo, samo se kitimo s temi plebejskimi okraski. Potem pa sledijo taka pisanja, da se celo intelektualci čudijo VLADI, kot bi to bila stvar Italijanske vlade.
Ljudstvo, kje si, glavo gor........ in vse tiho je bilo, a politiki-trapoljerji mešajo.

Ni to stvar le z Izbrisanimi, kje je Grubelič, Ljubljanska banka, Softi, na stotine podjetij.....dajte no, slo-narod je že zdavnaj otrpnil, je v transu.

Janez Dovč
11.12.2008
Po mojem(!) mnenju je problem Izbrisanih posledica postopkovne napake (mislite na pederle napako, tako ji on vidi), ki jo je kot napako potrebno odpravit ne pa situacije in z njo ljudi izrabljat za politične mahinacije. Milo rečeno čudno je, da do sedaj nobena vlada tega še ni storila.

Dragi glasbenik nič ni čudno, čudno bo tedaj, če to sami po sebi storijo, preden dobijo po ušesih od EU, zaradi sodobne-slovenske oblike genocida!
Janez Dovč, glasbenik

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Slovenija največje povojno morišče

Največji pomor vseh časov, v slovenskem prostoru, v miru

Haag - V Haagu je v ponedeljek potekalo peto srečanje evropske mreže kontaktnih točk o osebah, odgovornih za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine, je sporočil predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. Po njegovih besedah je bila Slovenija spomladi 1945 največje morišče po drugi svetovni vojni v Evropi.

Predsednik komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Dežman in vodja policijske akcije Sprava Peter Jamnik, ki sta se udeležila konference, sta predstavila besedilo z naslovom Dokazovanje nezastarljivih kaznivih dejanj, storjenih po drugi svetovni vojni na območju Slovenije. Ob tem je Dežman dejal, da je bilo rutinsko pobijanje civilistov in vojnih ujetnikov po drugi svetovni vojni največji pomor vseh časov v slovenskem prostoru v miru.

Kot je dejal, je bilo v Sloveniji spomladi leta 1945 po dosedanjih spoznanjih pobitih veliko več kot 100.000 oseb, kar pomeni, da je bila Slovenija največje morišče po drugi svetovni vojni v Evropi. "Po kratkem času trajanja, številu žrtev, načinu izvedbe in množičnosti gre za pojav, ki ga lahko primerjamo z največjimi zločini tako komunizma kot nacional-socializma," je dejal.

"Nadaljuje se načrtno sondiranje, začeli smo z arheološkim prekopom zlasti žrtev iz vrst slovenskega prebivalstva, zgradili smo kostnice, raziskana grobišča urejamo, nadaljujemo sklepanje ustreznih mednarodnih sporazumov," je dejal Dežman. Dodal je, da so takšne akcije izredno odmevne tako v Sloveniji kot tudi zunaj nje.

Peter Jamnik je na srečanju predstavil posebno delovno skupino z imenom Sprava, ki deluje od leta 2001. Kot je dejal, so za policijo in tožilstvu pri dokazovanju tovrstnih dejanj pomembna tri vprašanja: ali je storilce mogoče izslediti, ali je za storilce teh pobojev še moč najti dovolj kazenskopravnih dokazov in ali je žrtve mogoče identificirati.
Pri tem so se po njegovih besedah v Sloveniji pojavile specifične težave dokazovanja. Zaradi prepleta vojaških in civilnih oblasti ter uničenih dokumentov namreč ni mogoče dokazati, ali je za posamezen poboj odgovorna zvezna vojaška enota ali je poboj organizirala slovenska civilna oblast s takratno politično policijo OZNA.

Petega srečanja evropske mreže kontaktnih točk o osebah, odgovornih za genocid, se je udeležilo več kot 50 evropskih in kanadskih tožilcev, kriminalistov ter predstavnikov mednarodnih ustanov.

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

17 let od sramote imenovane “Izbrisani”

Ja, toliko časa se nekateri posamezniki borijo, da bi jih Slovenija tretirala kot človeška bitja z dostojanstvom.In kaj povprečen Slovenec, ki je nastrojen proti tem ljudem in mentalno obložen z nacionalizmom, pravi, ko sliši za njih?

Najprej to, da jih imenuje “takoimenovani Izbrisani”. Ne vem sicer zakaj “takoimenovani”? Kot da bi si izbris nekdo izmislil.
Nato pravijo, da so si Izbrisani sami krivi, ker niso zaprosili za državljanstva ob pravem času. In tukaj se vse konča. Nihče pa se ne vpraša, zakaj bi to takrat sploh morali narediti. Če pogledamo logično, niso bili oni tisti, ki so kakorkoli spremenili svoj pravni status ampak Slovenija, ki se je spremenila iz republike v državo.

Prebivalec Jugoslavije je lahko imel samo eno stalno prebivališče. In ker se je Slovenija šla osamosvojitve, bi bilo povsem logično, da bi vsi ljudje, ki so bili v tem trenutku zatečeni - po stalnem prebivališču - v Sloveniji tudi avtomatsko tretirani kot njeni državljani. Razen, če tega sami ne bi hoteli. Vendar ne, naši vrli politiki, večina seveda obremenjenih z nacionalizmom, je to dejsto zanemarilo in je raje ubralo drugačno pot. Omislili so si: »Ni bilo pomembno stalno prebivališče ampak kraj rojstva« (to dejstvo pa neposredno zudarja na nacizem, rasizem na zlovenski način!). Kot da bi bila Slovenija samostojna že prej, preden so ti ljudje prišli sem. Pravne okoliščine so bile povsem drugačne kot v drugih državah, ki ne nastajajo čez noč iz neke skupne države. Slovenija pa se je obnašala kot da je tukaj kot samostojna država že od vedno. (bahato, oholo)

In tako so vsem tistim, ki so bili rojeni v drugih republikah, avtoritativno poslali? obvestilo, naj si uredijo slovensko državljanstvo. Skratka, namesto, da bi jim dali na izbiro, da lahko avtomatično dodeljeno državljanstvo zavrnejo, če jim ne odgovarja in postanejo tujci po svoji volji, so naredili obratno in ljudi živeče v Sloveniji s stalnim prebivališčem diskriminatorno razdelili na tiste, ki jim je bilo državljanstvo dodeljeno avtomatično in druge, ki so to šele morali dobiti. Tako je recimo bilo veliko nacionalno mešanih družin kjer so določeni člani, rojeni v Sloveniji imeli državljanstvo, drugi člani, rojeni v drugih republikah, pa so živeli v strahu, da bodo pa mogoče, zaradi slabega dneva (ksenofobnosti) kakšnega od uradnikov, kar naenkrat postali tujci in bi družini grozila razselitev. Seveda je bil ta strah odveč???, vendar kdo jim je lahko karkoli zagotovil v tistem trenutku? Znano je veliko primerov tudi ločitev zakoncev ravno zaradi izbrisa, psihične travme, pijanstvo… in tudi smrt(!), »CIVILNI UMOR«!.

Če bi Slovenija v trenutku osamosvojitve bila v funkciji ljudi, ki so živeli na njenem območju in so imeli stalno prebivališče, se sramota Izbrisanih ne bi nikoli zgodila, saj njeni prebivalci ne bi bili razdeljeni. Tako pa se je oholo obnašala kot da je v funkciji same sebe in vsem tistim, ki zaradi kakršnega koli že razloga niso uspeli pravočasno urediti državljanstva po njenih zahtevah, so bili zavrnjeni (drugod je divjala vojna, a slovenci so nasilno v ta območja pošiljali civiliste) iz besnega nacionalizma priredila izbris iz evidence prebivalstva.

Nihče ne more reči, da ti ljudje niso hoteli slovenskega državljanstva, z odvzemom bivanja so sledile deportacije iz lastnih toplih domov, s ponaredki dejstev so jim odvzeli bivanje v lastnem domu, (to so dejanja, ki nas spominjajo na III.Rajh). Če ga res ne bi hoteli, potem se ne bi slišalo za njih (ali bi to tudi vsak posameznik pisno odklonil, to pravico ima) .

Na njihovo stran je stopilo celo ustavno sodišče, vendar se še vedno nič ne zgodi. Očitno praksa cirkusanta Heiderja, ki se norčuje iz svojega ustavnega sodišča, ni niti pri nas tuja (to je diskutabilno, kakšen Hajder za stvari primerljive s III.Rajhom v letih 1934za zločin gre, ne mešati ubogega Hajderja, le cirkus, ki le ureja dvojezične table, katere v sloveniji niso postavljene, a morale bi biti gledano skozi zgodovino Avstrije).

Slogan “I FEEL SLOVENIA”, je pri Izbrisanih lahko še kako kruto razumljen. Z vso pravico.

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Etnično čiščenje na slovenski način

KAKO JE DRŽAVNA UPRAVA ZRADIRALA 20 TISOČ LJUDI IN SE POTEM DOLGIH SEDEM LET PRETVARJALA, DA NI NOBENEGA PROBLEMA
ALI H. Ž.

OSTALE FOTOGRAFIJE

Ob koncu 20. stoletja se je slovenska država ukvarjala s popravljanjem krivic, ki jih je država povzročila med letoma 1945 in 1990. Zdaj, ko se je začelo 21. stoletje, pa se država - mencajoče, a vendar - loteva popravljanja krivic, ki jih je povzročila ob osamosvojitvi.
Kako, prosim? Osamosvojitev je bila vendar tako plemenit dogodek, da ob njem krivice zagotovo niso nastajale.
Da jih ni bilo? V resnici je bil zgodovinski dogodek pospremljen z množičnimi kršitvami človekovih pravic. In kar je najbolj pomembno: množične kršitve človekovih pravic niso bile postranska, "kolateralna" škoda v pravični bitki za samostojno državo. Množične kršitve človekovih pravic, ki so se zgodile (in nekatere še trajajo), niso imele s pravično bitko za samostojno državo nič skupnega. Cinično rečeno: včasih država krši človekove pravice nasprotnikov države, a s tem koristi interesom države. Cinično rečeno: interes države včasih pride v navzkriž s človekovimi pravicami. Množične kršitve, ki so se po letu 1991 zgodile v Sloveniji, niso bile povzročene zaradi interesa države. Bile so nepotrebne, državi niso prinesle nobene koristi. Množične kršitve človekovih pravic, ki so se dogajale v Sloveniji, niso primerljive s kršitvami, ki so se dogajale v drugih delih nekdanje federacije. Ni bilo Srebrenice ali Vukovarja. Kršitve so bile narejene na tipično slovenski način. Brez krvi. Ni bilo koncentracijskih taborišč. Etnično čiščenje se je dogajale tako rekoč v virtualnem svetu. Ljudi so iz enega kataloga prestavili v drug katalog. Iz enega predala z evidenčnimi kartončki so ljudi prestavili v drug predal. Iz enega računalniškega direktorija so jih predstavili v sosednjo bazo podatkov. Med selitvijo pa se je ljudem sesul celoten pravni status. Zaradi kršitev, ki so se v Sloveniji pripetile po osamosvojitvi, ne bo šel nihče v Haag.
Najbolj množična kršitev se je zgodila na začetku leta 1992, prizadela pa je en odstotek prebivalstva. Kaj se je bilo pripetilo?
Februarja 1992 je ministrstvo za notranje zadeve z eno potezo iz registra stalnega prebivalstva izbrisalo 30 tisoč oseb. Okrog 10 tisoč oseb so iz registra stalnega prebivalstva zbrisali, ker so se te osebe že odjavile, a državna uprava tega dejstva pred tem še ni registrirala. 20 tisoč oseb pa so iz registra stalnega prebivalstva zbrisali, ker te osebe po juniju 1991 niso prevzele slovenskega državljanstva, čeprav so na dan plebiscita bivale v Sloveniji. S tem, ko je ministrstvo za notranje zadeve 20 tisoč ljudi izbrisalo iz registra stalnega prebivalstva, je ta množica ostala brez pravnega temelja za eksistenco. Pač, če nimaš stalnega bivališča, ne moreš imeti službe, saj ne moreš dobiti delovnega dovoljenja. Če nimaš stalnega bivališča, ne moreš imeti penzije. Če nimaš stalnega bivališča, ne moreš imeti zdravstvenega zavarovanja. Če nimaš stalnega bivališča, ne moreš imeti vozniškega dovoljenja. Dokumenti? Pozabite nanje. Status stalnega bivališča je eno tistih pravnih dejstev, okoli katerega so zgrajeni vsi ostali statusi. Če oseba ta status izgubi, se podre vse. Z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva so ljudje ostali brez statusa. Niso imeli državljanstva. Niso imeli urejenega statusa tujca. Kljub temu, da so v Sloveniji bivali dalj časa, niso imeli veljavnih dokumentov niti o stalnem niti o začasnem bivališču. Ko je državna uprava 26. februarja 1992 izvedla množičen izbris prebivalstva iz registra stalnega bivališča, izbrisanih ni obvestila, da se je njihov status spremenil. Državni administraciji se postopek ni zdel sporen. Pač, 20 tisoč oseb so iz registra stalnega prebivalstva prestavili v evidenco tujcev. Evidenca tujcev pa je register, v katerem so spravljeni podatki o turistih, hotelskih gostih, študentih ali delavcih iz drugih držav, ki so pripotovali na študij ali nekaj mesecev trajajoče poslovne aranžmaje. Pravni status ljudi, ki so imeli do 26. februarja 1992 v Sloveniji stalno bivališče, se je izenačil s pravnim statusom gostov v avtokampu.
Da se dogaja nekaj nenavadnega, so najprej opazile same žrtve ukrepa. Pričevanja oseb, ki jih je državna uprava izbrisala iz registra stalnega prebivalstva, govorijo o tem, kako so jih ob prvem srečanju z državnimi uradniki iz rok vleki osebne izkaznice in vozniška dovoljenja ter jih z bliskovito naglico pred njihovimi očmi uničili. Večina žrtev ukrepa namreč sploh ni vedela, da se je njihov pravni status spremenil.
Da se dogajajo množična kršitve človekovih pravic, so že na začetku devetdesetih let zaznali v Helsinškem monitorju Slovenije. Vendar novice o množični kršitvi niso prišle le do civilno-družbenih institucij, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami. Že leta 1995 je urad varuha človekovih pravic v prvem letnem poročilu obsežno poglavje namenil osebam, ki leta 1991 niso prevzele slovenskega državljanstva, zaradi tega dejstva pa se je njihov pravni status povsem sesul. Varuh človekovih pravic je začel poslovati leta 1995 in zato pred tem letom ni mogel opozoriti na množične kršitve. Varuh je potem o problemu izbrisanih tujcev poročal vsako leto. Okrog petina vseh primerov, s katerimi se zadnja leta ukvarja urad varuha človekovih pravic, je povezana z osamosvojitvenimi dejanji. Varuh je znova in znova opozarjal, da bo morala država rešiti probleme, ki jih je povzročila. Na množične kršitve človekovih pravic je torej opozarjal državni organ. Zgodilo pa se ni nič.
Dobre namere
Ko je jugoslovanska federacija na začetku devetdesetih let razpadla, je Slovenija s posebnim pismom o dobrih namerah obvestila prebivalce Slovenije, ki so bili jugoslovanski državljani, a niso bili državljani republike Slovenije, da se njihov pravni status s slovensko osamosvojitvijo ne bo spreminjal. Skladno z dano obljubo je za pridobitev slovenskega državljanstva zadoščalo, da je imela oseba, ki želi slovensko državljanstvo, na dan plebiscita urejen status stalnega bivališča. To je omogočal 40. člen zakona o državljanstvu.
Zakonodajalec je, če govorimo na splošno, problem oseb, ki decembra 1990 še niso imeli slovenskega državljanstva, a so v Sloveniji stalno živele, rešil korektno. 170 tisoč oseb je slovensko državljanstvo dobilo po 40. členu zakona o državljanstvu.
Ob načelni korektnosti pa zakonodajalec nekaterih možnih dogodkov ni predvidel. Zakonodajalec tako ni natančneje predvidel, kaj storiti, če oseba, ki stalno živi v Sloveniji, v šestih mesecih, ki jih ima na voljo, ne vloži prošnje za pridobitev državljanstva.
In zakaj nekdo leta 1991 ne bi vložil prošnje za državljanstvo? Možnih razlogov je več. Vsak normalen človek se, ko izve, da bo moral "na občini" (torej na lokalni izpostavi državne uprave) urejati papirje, zdrzne. Ni je bolj zoprne reči kot je urejanje papirjev "na občini". Ker je bila leta 1991 kategorija državljanstva v pravni zavesti ljudi nova kategorija, marsikomu ni bili jasno, kaj ta status pomeni. Ljudem ni bilo jasno, da bodo brez državljanskega statusa črtani iz registra stalnega prebivalstva, s tem pa bodo izgubili še marsikaj. Nekateri sploh vedeli niso, da slovenskega državljanstva nimajo. Nekateri prebivalci Slovenije so se zaradi spleta okoliščin rodili v drugih delih nekdanje federacije in so bili, četudi so praktično celo življenje živeli v Sloveniji, brez slovenskega državljanstva. Šele ko so se prvič znašli pred obličjem države - ko so, denimo, "na občini" urejali vozniško dovoljenje -, so spoznali, da imajo resen problem. Delu ljudi pa se je zdelo nečastno prositi za državljanstvo, saj so bili prepričani, da ti za nekaj, kar ti pripada, ni treba prositi.
Ob tem, da zakonodajalec nekaterih možnih dogodkov ni predvidel, se je pripetilo še nekaj. Spremenila se je splošna politična klima. Če je slovenska država pred vojno obljubljala strpnost in če je zagotavljala, da se pravni položaj ljudi, ki niso slovenskega rodu, ne bo spreminjal, po vojni zaklinjanja na strpnost bi bilo več. Ravno obratno. Zgolj za ilustracijo: nestrpna retorika je Jelinčičevi SNS na volitvah ob koncu leta 1992 prinesla fantastičnih 13 odstotkov glasov. Po letu 1992 so se začele pojavljati ideje, da bi revidirali zakon o državljanstvu. Z revizijo zakona o državljanstvu naj bi tistim, ki so državljanstvo pridobili na temelju 40. člena zakona, to retroaktivno odvzeli. Redke polemike proti nestrpnosti so bile osredotočene na nesprejemljivost idej o retroaktivnem posegu v že pridobljene pravice. Dejstvo, da je državna administracija na začetku leta 1992 z eno potezo iz registra stalnih prebivalcev izbrisala 20 tisoč ljudi, torej odstotek prebivalstva, ni bilo deležno širše pozornosti. Samo dejstvo, da se je na začetku leta 1992 pripetilo množično radiranje prebivalstva, bi s precejšnjo dozo dobre volje lahko interpretirali kot spodrsljaj, do katerega je prišlo v obdobju, ko je država udarniško proizvajala zakone. Ob udarniški proizvodnji zakonom pa država ni dovolj natančno predvidela vseh posledic. No, ta interpretacija je bistveno preveč dobronamerna. Če bi leta 1992 prišlo zgolj do napake, bi jo država lahko sanirala. Vendar do sanacije problema ni prišlo. Kot rečeno, leta 1995 je problem registriral varuh človekovih pravic. Že leta 1994 pa je na ustavno sodišče prišla prva pobuda o neustavnosti zakona o tujcih. Varuhi ustave pa se za množično kršitev človekovih pravic niso zmenili celih pet let! Šele ko se je leta 1998 zamenjal večji del postave varuhov ustave, je pobuda izbrisanih lahko prišla na dnevni red.
Varuhi ustave
Kdo so izbrisani? Paranoična predstava, da se med izbrisanimi skriva peta kolona ali agenturna mreža KOS-a, kontraobveščevalne službe jugoslovanske armije, je nesmiselna. Če naj bi bil namreč KOS učinkovita in vsemogočna obveščevalna organizacija, kot si jo radi predstavljamo, bi svoji agenturni mreži znal dovolj dobro svetovati. Članom agenturne mreže pa bi znal zagotoviti pravni status. Vohuni nimajo težav s stalnim ali začasnim bivališčem. Med izbrisanimi je bilo v resnici največ preprostih fizičnih delavcev, ki so bili predvsem pravni analfabeti. Ko se je leta 1999 ustavno sodišče po petih letih zavlačevanja lotilo razsojanja o zakonu o tujcih, je soglasno presodilo, da je bil izbris, ki se je zgodil leta 1992, protiustaven. Ustavno sodišče je ob tem zakonodajalcu naložilo, naj v šestih mesecih sanira nastalo situacijo. Julija 1999, v času, ko je posle notranjega ministra opravljal Borut Šuklje, je parlament res sprejel zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. Zakon, ki je štel vsega osem členov, je izbrisanim omogočil, da se jim ponovno dodeli dovoljenje za stalno prebivanje. Zakon je morda deloma odpravil krivico, ki jo je povzročil izbris. Vendar je bil tudi postopek odpravljanja krivice ciničen. Država je namreč osebam, ki so bile zaradi njenega ravnanja sedem let brez urejenega pravnega statusa, dala le tri mesece časa, da si uredijo status. Hkrati pa je država krivico, ki jo je povzročila leta 1992, le odpravila, ne pa tudi popravila. Pravico do stalnega bivališča je namreč ljudem vrnila od leta 1999 naprej, ne pa od trenutka, ko jih je izbrisala. Ker slovenska ustava govori o pravici do povračila škode, se zastavlja tudi vprašanje, na kakšen način bo država osebam, ki jih je z neustavnim izbrisom vzela pravico do stalnega bivališča, povrnila povzročeno škodo.
Kljub temu, da je parlament leta 1999 sprejel zakon, s katerim naj bi odpravil nastalo krivico, po letošnjih podatkih notranjega ministrstva več kot štiri tisoč primerov ostaja nerešenih. Na ministrstvu za notranje zadeve pripravljajo še nekaj zakonskih predlogov, s katerimi naj bi sanirali kršitve, povzročene leta 1992. Med drugim naj bi šel v proceduro predlog, ki bi vsem, ki so imeli na dan plebiscita v Sloveniji stalno bivališče, omogočil pridobitev slovenskega državljanstva.
Od izbrisa je minilo že več kot deset let. Država še vedno ni v celoti sanirala problema, ki ga je povzročila

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

KAKO ZLOVENCI ZAVIDAJO (ZAVIST), TUDI ONESREČENIM IZBRISANIM, TUDI NA NJIHOVEM IZBRISU,

da slučajno ti nebi dobili tisto, kar jim pripada in za kar so prikrajšani, na kake odškodnine sploh ne mislim, kot se porajajo v bolanih GRIMS-možganih.

ZAVIST (foušija):

Španski pisatelj Cervantes je zavist poimenoval »razjedo« vseh kreposti in vir velikega zla. Dejal je, da »imajo vse razvade nek poseben čar, zavist pa je le vir nezadovoljstva, očitkov in jeze«.

Zavist ni občudovanje drugih ljudi, niti poželenje tujih dobrin, niti želja po sposobnostih in lastnostih drugih. Je nekaj drugega.

Zavist nas dela žalostne, ker gre drugim dobro. Verjetno je ena izmed najbolj nekoristnih razvad (oziroma negativnih čustev), ki jo zelo težko razumemo. Hkrati pa tudi med najbolj razširjenimi, čeprav se nihče ne hvali z njo (z razliko od drugih razvad).

Zavist razjeda in uničuje zavistnega človeka. Ne dovoli mu biti srečen; ne dovoli mu, da bi užival, ker vedno misli na nekoga, ki bolj uživa kot on. Zavistnež trpi in se duši v najbolj nesmiselni in grenki žalosti, ki jo povzroča tuja sreča.

KRONIČNI zavistnež je bolna oseba, ki je padla tako globoko, da zavida tudi na tuji nesreči, invalidnosti, bolezni (zakaj je on bolan, a jaz nisem, sicer bi se okolju tudi jaz smilil, bolezen prinaša invalidnino in ta zavist-bolnik vidi le INVALIDNINO bistvo pa namerno zavestno prezre). Skratka to so bolne šizofrene osebe, ki se poleg zla še naslajajo na tuji nesreči (podobno je s pedofili, ki jih muke njihove žrtve sploh ne zanimajo, celo njihov bolan um izvrši še umor žrtve, ki jo je pravkar oskrunil).

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

VSEM LJUDEM ŽELIM ČESTIT BOŽIČ, TUDI MUSLIMANOM, NA NJIHOV NAČIN.

Jure Longyka
22.12.2008
Vsemu tu in drugod zapisanemu in povedanemu težko kaj dodam, razen: sram me je. Sram me je pred vami, spoštovani in povečini najbrž ničesar krivi Izbrisani.

Soočimo se s tem. Tega ni storil nekdo tretji nekomu četrtemu. To smo storili mi vam. Oziroma mi delu nas samih. Etnično čiščenje? Kaj pa drugega?

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

TA BOŽIČNI DAN (brez licemerja!?)

vojko, sreda, 24. december 2008
Če bo vlada po dolgem maratonu dveh ustavnih presoj, prepirov, konfliktov začela na novo ugotavljati, kaj se je “zgodilo z izbrisanimi”, potem je tudi jasno, kaj pomeni Pahorjeva krilatica “izvršiti odločbo ustavnega sodišča na primeren način”. Namreč, primeren način bi smel biti samo tisti, ki ga je naložilo ustavno sodišče. In pika. Na to temo ne more biti variacij. Še zlasti ne “individualne presoje”, ki si jo je izmislil Janša in jo zdaj ponavlja Pahor.
/…/
Praktično nobena stranka ni brez politika, ki o džamiji ne bi govoril neumnosti. Spomnite se samo kandidatov na županskih volitvah ali kandidatov na predsedniških volitvah. Ni čudno torej, da razni politični Krjavlji tako neposredno, brez zadržkov in minimalne cenzure povedo, da jih moti oblika, da jih moti lokacija, da jih moti višina minareta… a jih onkraj teh partikularnih pomislekov moti prisotnost islama samega.
/…/
A med nasprotniki džamije niso samo vaški in mestni posebneži. Temu orkestru se z velikim bobnom pridružuje tudi slovenska RKC. Posamezni predstavniki sicer govorijo, da muslimanom privoščijo vse, kar hočejo tudi zase. A takšne izjave malih lupilcev krompirja in čebule preglasijo stališča glavnih kuharjev.
/…/
Če verski voditelji razumejo sporočilo jaslic, če ne verjamejo v dobesednost in banalnost ikone Jezuščka v hlevu in si priliko o krutem mestu Betlehemskem predstavljajo kot prispodobo zavračanja, izključevanja, nevživljanja v tegobe in potrebe drugih, potem vedo, da vsakokrat in vsepovsod leži na hlevski stelji drug, drugačen Jezušček.

Jezušček v slovenskih jaslicah v tem času je Ciganček, je muslimanske vere in povrh vsega še izbrisan.

Če ob očitni dvojni morali premorejo vsaj malo iskrene vere, potem verski dostojanstveniki vedo, da je tako. In bi morali o tem spregovoriti. Namreč, o licemerju. Morda je prav sveti večer pravi trenutek.

Vlado Miheljak, publicist, v Dnevniku

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Oče naš, tudi Očenaš in Gospodova molitev (latinsko: Pater noster) je najpomembnejša krščanska molitev. Molitev je zapisana v Svetem pismu, natančneje dvakrat - najprej v Evangeliju po Mateju (Mt 6,9-13) ter v Evangeliju po Luku (Lk 11,2-4).

Očenaš je Jezusovo izecno navodilo učencem, kako naj molijo, zato je ta molitev razširjena v vseh krščanskih Cerkvah. Ker je avtor molitve Jezus Kristus osebno, jo imenujemo tudi Gospodova molitev. V molitvi nazivamo Boga Očeta (Stvarnika) in ga s sedmimi prošnjami prosimo stvari, ki smo jih potrebni v vsakdanjem življenju. Teologi pravijo, da je ta molitev tako globoka in vseobsegajoča, da ji ni mogoče priti do dna.

Besedilo

Standardna latinska oblika

Pater noster, qui es in caelis
Sanctificetur nomen tuum;
Adveniat regnum tuum.
Fiat voluntas tua
Sicut in caelo et in terra
Panem nostrum quotidianum da nobis hodie.
Et dimitte nobis debita nostra,
Sicut et nos dimittimus debitoribus nostris.
Et ne nos inducas in tentationem;
Sed libera nos a malo.
Amen.

Slovenski prevod

Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime,
pridi k nam tvoje kraljestvo,
zgodi se tvoja volja
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
in odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
in ne vpelji nas v skušnjavo,
temveč reši nas hudega.
Amen.

izbrisani d.o.o. · član Pridružen/-a: 26.12. 2008, 09:55 Prispevkov: 8

Pozdravljen Ivan!

RE: Bolj prepričljivi so bili francoski poslanci. Niso mogli razumeti, kako so lahko nekaj takega, kot je izbris odstotka (6%) prebivalstva ob vstopu Slovenije v EU, preprosto spregledali...

Oh seveda. Spregledali.
Samo še naivne ovčice je potrebno imeti, ki bi tudi tej neumnosti verjele.
Zato pa diktature potrebujejo medije, da ovčicam posolijo pamet in jim votlo glavo napolnejo s globokoumnimi mislimi.
Ovčice tako mislijo, da nekaj vedo in to na dolgo in široko razlagajo.

V trenutku, ko pa je očitno, da za vsakim od kriminalnih aktivnosti stojijo državni organi in interpretacijska raznolikost zakonodaje, sprotna spremenljivost in kontradiktornost zakonov... ... ... z leti izkušenj prideš do spoznanja, da imaš vseskozi opravka z zaščiteno organizirano kriminalno združbo mafijskega tipa v primerjavi s katero je Hitlerjev rajh bil zgledna pravna država.
EU natančno pozna vse zadeve o RS. EU noče videti kriminalnih aktivnosti RS.
Izbrisov pa RS pozna veliko več od tiste znane PRAVNE NEBULOZE o izbrisanih iz 1992.
RS pozna tudi izbrise iz Srg po SLUŽBENI DOLŽNOSTI pred zaključkom VELJAVNE POPOLNE VLOGE ... itd. ipd.
EU pa NOČE videti in NOČE slišati.

Preambula USTAVE RS str. 5
ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in se v njej hudo kršijo človekove pravice, ...
Je RS institucionalna industrija sistematičnega izživljanja in ne deluje kot pravno urejena država in se v njej še hujše kršijo človekove pravice, ...
POONLAŠČENE PRITOŽBENE INSTITUCIJE DELUJEJO, KOT ORGANIZIRANA KRIMINALNA ZDRUŽBA ZA IZŽIVLJANJE NAD OŠKODOVANCI...

Tudi v letu 2009 želimo vsem institucionalnim kriminalcem počasno in boleče crkovanje, ki ste nam ga namenili.
_________________
Preambula USTAVE RS str. 5
ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in se v njej hudo kršijo človekove pravice, ... HA,HA,HA

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli