czni
kapitan
Pridružen/-a: 09.11. 2007, 12:51
Prispevkov: 95
|
 Objavljeno: 23 Nov 2010 19:43 Naslov sporočila: USTAVIMO LEGALNO ORGANIZIRAN KRIMINAL |
 |
|
NIKOLIĆ RADOŠ Tacenska 94, 1133 LJUBLJANA, SLOVENIJA
Tel 01-5122303
Če Slovenec Slovencu naredi neumnost in to neumnost želi legalizirati, „legalizira“, gre dejansko za izdajo lastnega naroda, saj bo prizaditi prej ali slej iskal pravico zunaj Slovenije. Pozivam vse Slovence, 1 ki mislijo v skladu z naravnimi zakoni, pravico in poštenostjo in tako tudi naredijo, 2 tudi tiste, ki imajo več kot normalno rabijo, a se zavedajo, da ne more biti pošteno, če imajo sami več kot rabijo za normalno preživetje, drugi Slovenci pa imajo manj kot rabijo za normalno preživetje, ali celo nič oziroma naslednje od nič, da normalno preživijo.
Sistem, ki ga imamo ne pelje drugam kot v propad sistema. To nas uči zgodovina. Zakaj? Sistem, v katerem ni logike bo vedno prej ali slej propadel. Navadno bo propadel prej tisti, ki ima manj logike, ni pa vedno tako, zaradi bolj uspešne organizacije zadrženja propada.
Slovenci, ali ste res tako nesposobni, da dopustite, da je Slovenec Slovencu volk. Kje je vaša foušija, ko vidite, da imajo eni več kot rabijo za normalno preživetje, drugi pa manj kot rabijo za normalno preživetje, ali celo nič oziroma naslednje od nič. Računam na vašo pamet.
Slovenci, človekove pravice se vam najhujše kršijo s strani lastnih ljudi na oblasti, ker se kršitev ne smatra za kršitev, ampak kot pravno in tako pravično dejanje. Da lahko to “legalno” delajo se organizirajo in zlorabijo dano oblast. Organizirati se moramo tudi mi – večina ljudstva, da se upremo in jih zaustavimo, predno naredijo nepopravljivo škodo. Samo vso ljudstvo je lahko vrhovna oblast, nikakor ne morejo posamezniki izvoljeni iz ljudstva predstavljati celotnega ljudstva.
Preberite naslednje neumnosti prizadejane Slovencu s strani slovenskega sodišča. Tako sodišče se ne more imenovati sodišče, ampak morišče za človekove pravice. Tudi vi imaste vaše zgodbe. Pošljite nam jih. Objavili jih bomo.
Pritožba, poziv k pravilnem sprovajanju prava, poziv k preprečitvi napačnega sprovajanja prava, poziv k razveljavljenju napačne uporabe prava:
Legenda:
Poševni tisk pomeni komentar
Vsak vzrok sem podčrtal v sodbi in mu dal številko
T= točka
Spoštovani!
Vsakomur je jasno, da je v naslednji močno skrajšani zgodbi nekaj narobe!
Oseba A pride 8.12.2007 nekaj po 17 uri, okoli 17:20 do hiše osebe B. Za ta čas je relativno že mrak, skoraj noč. Pot je prosta, ni nikjer ograje, ki bi preprečevala vstop. Obstaja živa meja, a sta dve vrzeli v živi meji široki in uhojeni, tako da predstavljata neoviran dostop do hiše. Na steni hiše je znak pozor hud pes v višini, ki je precej nad višino oči – nad 2 metra, postavljen je na zid, ki je vzporeden s smerjo prihoda, neosvetljen oziroma neflorescirajoč, tako, da je za prišleka praktično neviden. Zvonca ni. Vhodna vrata so odprta na stežaj, v veži je luč. Ob prihodu oseba A pozdravi dober večer 3-4 krat, zadnje dvakrat tako zelo močno, da je nedvomno sliši nekdo, ki sliši normalno in je v stanovanju, ker so vhodna vrata odprta. Ko pride oseba A do praga vrat, skoči pes iz hiše in ugrizne osebo A. Vrata se ne dajo normalno zapirati, ker je pes privezan za zunanjo verigo, zunanja veriga pa pritrjena s kolescem na žico, ki je napeljana od zunaj v hišo - v vežo, torej postane veriga zunanje-notranja. Izkoriščevalec psa oseba B izjavi na sodišču, da so bila vrata v hišo zaprta, no kasneje izpove, da so bila vrata priprta. Pravo izkoriščevalca psa napačno smatra za lastnika psa, zato ker si človek samovoljno lasti njemu po naravi ne dano pravico, da ima lastninsko pravico nad živaljo. Žival, stvar je izključna last narave, človek pa je lastnik posledic, ki bodo nastale, ko si je žival, stvar v nasprotju z naravnimi zakoni prilastil in z njo počel nekaj kar je v nasprotju z naravnimi zakoni. Stranka B izpove, da je bila v trenutku prihoda stranke A v hiši, da je stranka A odprla vrata in v hišo vstopila. Stranka A trdi, da v hišo ni vstopila. Morda je, ne ve, ker na to ni bila pozorna. Pozorna ni bila zato, ker je bila pozorna na psa. Ko jo je pes ugriznil, ni potegnila noge nazaj, saj je biolog in ve, da bi lahko tako nastala bistveno večja rana. Kot biolog ve, kako mora ravnati z živaljo. Ko je žival ugriznila, je stranka A nogo porinila naprej in ne nazaj. Sodnica v imenu sodišča na večih mestih v razsodbi izjavlja, da jo je prepričala izpoved osebe B, da so bila vrata zaprta. Na vprašanje sodnice, ali je stranka A kaj našla, ko je tipala za zvoncem okoli zmrzovalnika, ki je bil zunaj stanovanja, je izjavila stranka A, da je našla zvonec. Sodnica ugotavlja, da se je šlo za udomačeno žival, da je oseba A nedovoljeno vstopila v hišo in na tej osnovi razsodi, da je oseba A sama odgovorna za nastale posledice.
No oseba A sem bil jaz v tem primeru, oseba B pa je bila nasprotna stranka.
Kaj je narobe? No, napačna je sodba. Zakaj pa je napačna? Obstaja več vzrokov:
1. vzrok
Ni res, da sem izjavil, da me je ugriznil pes v desno stegno, ampak koleno
2. vzrok
Ni res, kot je navedla oseba B, da je tožnik nenapovedano in brez kakršnega koli utemeljenega razloga nedopustno vstopil na njeno zemljišče. No kasneje je navedla, da sem celo vstopil v hišo. Jasno in glasno sem ji povedal, ko je prišla po napadu psa, zakaj sem prišel, tudi na sodišču je izpovedala stranka B, da je vedela, zakaj sem prišel. Tako so njene navedbe in sodba sodnice, ki temelji na nesmiselnih trditvah napačne. Seveda pa je najprej na sodišču trdila, da sem brez kakršnega koli utemeljenega razloga nedopustno vstopil. Šele na moje urgiranje, da je dobro vedela zakaj, je potrdila, da ve zakaj.
3. vzrok
Ni res, da veriga omogoča gibanje psu le po dvorišču, ampak mu omogoča tudi neoviran vstop v hišo.
4. vzrok
Sodnica je nesmiselno sprejela nesmiselno izjavo stranke B za pravilno, da je bil pes zaprt v vežo stanovanjske hiše in še vedno privezan na zunanjo verigo (T1)? Kako zaboga boste vrata zaprli, če pa je zunanja veriga napoti??? V T3 4. stran, 1. odstavek 3. vrsta trdi, da je pes ves čas, tako kot vedno, priklenjen v veži stanovanjske hiše? A prej pa trdi na zunanjo verigo??? Glej tudi 17. vzrok in 35. vzrok
5. vzrok
Ni res, da je znak POZOR HUD PES na vidnem mestu
6. vzrok
Ni res, da sem brez opozorila nenadno in nenapovedano vstopil v hišo. Sploh nisem vstopil. No če sem natančen, sem morda dal eno nogo čez prag, a tega ne vem, ker sem bil pozoren na psa in ugriz ter porinil nogo naprej, ko je ugriznil z namenom, da mi ne zada raztrganine. Če bi potegnil nogo nazaj, bi mi zadal raztrganine. Kot biolog ve, kako mora ravnati z živaljo. Nesmiseln je dokazni postopek, ki ugotavlja, da je stranka A odprla vrata in vstopila v hišo na podlagi izjave stranke B, saj izjavlja stranka B, da je bila v trenutku prihoda stranke A v hiši, kar pomeni, da ni mogla videti vstopa stranke A v hišo, razen če je sposobna gledati skozi steno brez okna. Stranke sem obiskoval z različnim poslom obiskoval že vrsto let in zelo dobro vem, da v hišo smem, samo pod pogojem, da sem povabljen.
Trdi se, da so vrata stara (stran 4 T2), in da je potrebno kar nekaj napora, da se jih odpre. Predpostavljmo, da so bila vrata res zaprta. Nedvomno bi najprej pritisnil na kljuko in poskušal odpreti vrata. Trdi se, da so vrata težka, masivna in da je potrebno kar nekaj truda, da se odprejo. Nedvomno se težko odpirajo, saj je napoti žica, ki je napeljana od zunaj v vežo, tako da bi povzročal hrup z odpiranjem vrat. Hrup bi vzdramil psa, ki bi zalajal. Ko bi zaslišal lajanje, ne bi nadaljeval z odpiranjem vrat in vrata sploh ne bi odprl, razen če je sodnica domnevala, da sem neumen, in da sem nadaljeval z odpiranjem vrat kljub pasjemu lajanju.
7. vzrok
Napačno je sprejetje izjave osebe B za pravilno, da je oseba B videla, da se je pes ustrašil, popadel in takoj spustil, ona pa takoj umirila. Po navedbah osebe B je oseba B bila v hiši – kuhinji, sobi, pes pa v hodniku? Kraj nahajanja ni isti, stena med njima pa ni steklena, ampak zidana. Kako je potem mogla videti, a se je pes ustrašil, popadel in takoj spustil? Izjava osebe B, da je videla, da se je pes ustrašil, z veliko verjetnostjo dokazuje, da je bil pes dejansko z njo v sobi/kuhinji, odprla je vrata sobe/kuhinje in naklepno spustila ven psa, pri tem pa je dala prednost svojemu strahu namesto treznemu razmišljanju, da ne gre pri naključnih obiskovalcih kar za nekoga, ki želi storiti protipravno silo. Če jo je bilo strah, kot navaja, njen strah ne opravičuje, da sme pes priti nenasilno v direkten kontakt z vsakim naključnim obiskovalcem. Dejansko je bil pes v veži past, saj je tako konstantno naščuvan na vsakega morebitnega naključnega obiskovalca. Tudi ni res, da ga je takoj po ugrizu umirila. Ven je prišla šele po ugrizu. Če bi ga takoj umirila, sploh ne bi ugriznil. To dokazuje, da ni takoj imirila.
8. vzrok
Napačna je ugotovitev, da je šlo za obrambo teritorija in ne napad. Pes je sposoben doumeti le del človeškega prava, ne pa vsega. Zanj pomeni prihod vsakega dobronamernega obiskovalca nedopusten vdor na ozemlje, ki ga on brani. Pes ne ve, da sme napasti samo, če je prej napaden. Pes ne ve, če začne prvi z napadom, da je njegov napad protipraven. Če se je nekdo odločil za napad, to pomeni, da ima nasprotna stran pravico uporabiti samoobrambo - silo v skladu s pravom. Ni nujno, da bi me pes sploh ugriznil, popadel. Odločil se je za protipraven napad. Pes je napačno ocenil, da je moj prihod protipraven. Iz obnašanja zveri sklepamo, da je napačno mislil, da je z branitvijo mislil, da pri tem brani tudi svoj teritorij. Svojega izkoriščevalca – osebo B je imel za svojega simbionta. Oseba B je psa zavedla, da je teritorij, na kateremu je pes, tudi od psa. Pravno gledano je teritorij izključno od osebe B. Če oseba B umre, pes nima nobene pravne pravice biti še naprej na tem teritoriju. Oh ko bi pes vedel, kako so ga zlorabili in za kakšnega tepčka so ga imeli! Psa bi v samoobrambi torej lahko ubil. A takrat bi me pa obsodili, da sem presegel samoobrambo??? To je tako kot vojna. Ko nekdo prvi uporabi protipravno silo, potem nima nobene pravice pričakovati, da branilec ne po uporabil vseh sredstev za svojo obrambo. Vrsta živali uporablja strupe, celo rastline jih uporabljajo. To je naravni zakon. Pravo označi strup za protipravno sredstvo obrambe???
9. vzrok
Napačna je ugotovitev sodnice, da oseba B ni odgovorna subjektivno in objektivno. Objektivno je odgovorna kot lastnica hiše, subjektivno pa, da je dala prednost svojemu individualnemu strahu pred socialnostjo vrste Homo sapiens sapiens. Okoliščine dogodka dokazujejo, da ni poskrbela, da pes ne bi prišel nenasilno v neposreden kontakt z naključnim dobrohotnem obiskovalcem.
10. vzrok
Vsaka poškodba do krvi, odrgnjena koža le do pretrganih limfnih žlez ali pa notranje krvavitve, potpludba je poškodba.
11. vzrok
Popolnoma nesmiselna je sodba, da se je šlo za udomačeno žival, in da ne gre za nevarno žival. Da gre za udomačeno žival je pravni nesmisel, saj si človek lasti pravice, katerih mu narava ni dala. Narave se ne da udomačiti. Človek si samovoljno lasti lastniško pravico na živih bitjih, stvareh katere pa mu lahko da le narava, a mu je narava nikoli ni dala. Udomačitev živali bi morala biti po pravem pravu pravno nedopustna torej brezpredmetna. Zakaj? Če si je človek samovoljno vzel pravico, ki je nima iz uzakonitve te samovolje izhaja lahko le GIGO. Tak zakon je pošteno rečeno brezpredmeten. Če so ga izvolili poslanci DZ, evropski poslanci, ali poslanci ZN so pa v tem primeru poslanci brezpredmeti. Pravniki bi morali biti ljudje, ki logično razmišljajo. Če naletijo na nesmisel v zakonu, bi morali kot inteligentni ljudje ignorirati zakonske nesmisle, saj zelo dobro vedo, da se bo zgodil GIGO, če bodo uporabljali nesmisle, tudi če se morda nesmisli smatrajo za zakonske, saj so zakonjski in ne zakonski. Kaj menite, kakšne vice bi pravili vesoljčki o pravnikih, ki se držijo nesmiselnih zakonov? Ljudje se nedvomno začnejo zabavljati - praviti vice zaradi prakse, ki jih imajo z drugimi. Vici nastanejo, ko več ljudi opazi neko značilnost ljudi, ki živijo na nekem področju. Ta značilnost je bolj ali manj pogosta. Tako in samo tako so nastali vici. Vici o ljudeh z nekega področja bi lahko nastali iz zlobe. No taki vici se ne širijo, ker sevajo neresnico. Tudi mi pravimo vice o Gorenjcih, Škotih, Bosancih na podlagi prakse. Tako bi rekli vesoljčki iz Alfe Centauri, ko bi se vrnili na Alfo Centauri drugim Alfacentauerčanom, da pravijo zemeljski pravniki, ko jih vprašaš, zakaj se držijo pravnih zakonov kljub temu, da jasno vidijo, da niso usklajeni z naravnimi zakoni, torej ne morejo biti pravilni, da se držijo pravnih zakonov zato, ker pravijo, da še ni minilo zadosti časa, da bi pravni zakoni dokazali naravnim zakonom, da so pravni bolj pravilni od naravnih.
Udomačitev živali bi morala pomeniti, da je žival več ali manj navajena domačih, ne sme pa pomeniti, da izkoriščevalec/navidezni simbiont psa ni odgovoren za vsa dejanja svojega izkoriščanca/navideznega simbionta – psa objektivno in subjektivno. Psa se mora glede odgovornosti za storjena dejanja smatrati kot nedoraslega človeka, saj oba ne razumeta in ne poznata celotnega prava. Celo vrhovni in ustavni sodniki imajo pravico do odvetnika, torej je možno, da ne vedo tistega, kar ve njihov odvetnik, kljub temu, da morajo pravo najbolje poznati. Vsakomur povprečno inteligentnemu je jasno, da vsako živo bitje, ki ne pozna ali omejeno pozna človeško pravo, je potencialno nevarno, ker je možno, da bo nekoč naredilo naredilo nekaj protipravnega iz svojega neznanja, misleč, da dela prav. Še človek, ki ga navadno večino razume ves zakon, naredi marsikaj protizakonitega, nesmiselnega, kaj šele žival, pa tudi, če je domača. Tako je zakon, ki loči kategorije domač in nevaren, nesmiseln. Glej tudi vzrok št 40.
Volku kot zveri je človek vsilil svoje okolje in volka tako dejansko zlorabil. Iz volka je z zlorabo naravnih zakonov samovoljno naredil psa. Pes kot vrsta volk spada v naravno okolje in ne v človekovo okolje. Biocenoza z monodominantno vrsto je v zgodovini evolucije vedno propadla.
12. vzrok
Popolnoma noro je pisati, da nevarnost psa kot nevarne živali ni objektivizirana. Ali me je pes ugriznil, ali me ni? Ne ni, bi rekla sodnica, ampak je popadel. No pa naj sodnico popade, pa bo takoj spremenila mišljenje. Sodnica ni naredila nobenega poskusa, da bi se prepričala, da je pes nevaren. Ali ni zdravniški izvid zadosten dokaz???
13. vzrok
Če sodišče sledi le izpovedi le tožene stranke, gre za omalovaževanje tožnika, sodnica pa je pristranka. Iz ugotovitev sodnice in sodbe, se vidi, da je verjetnost, da je sodnica ali podkupljena, ali v nekem odnosu z osebo B, ali pa v posrednem odnosu z osebo B. To se vidi iz ugotovitev sodnice.
14. vzrok
Nesmiselna je ugotovitev sodnice, da je pes privezan, če ima neoviran dostop do vhodnih vrat, potem je privez irelevanten.
15. vzrok
Nesmiselna je ugotovitev sodnice, da pes nima agresivne narave. Vsaka žival ima svojo agresivno naravo tudi herbivori. Seveda pa posebej carnivori. Če so nekatere bolj, druge manj agresivne, to ne pomeni, da pri tistih, ki so manj agresivne ni nevarnosti ugriza.
16. vzrok
Sodnica nesmiselno loči ugrize na ugrize in popadke. Glej tudi 8. vzrok in 10. vzrok. Žival se je odločila za protipraven napad.
17. vzrok
Z izpovedjo stranke B, da je bil pes privezan na zunanjo verigo (glej vzrok 4) sodnica ni sposobna dojeti, da ne more biti res izpoved stranke B, da je bil pes priklenjen v veži, ker je bilo mesto priklenjenosti zunaj veže. Tudi če bi odprl vrata, to ne pomeni, da me sme pes kar napasti. Napad na osebo A kot vsiljivca, sme nastopiti samo pod pogojem, če je oseba B napadena s strani A-ja. Glej tudi 4. vzrok in 35. vzrok
18. vzrok
Sodnica sama svoje trditve zanika. Najprej pravi, da tožeče stranka ztrjuje, da je do napada prišlo pred vhodnimi vrati v stanovanjsko hišo, potem pa, da tožeča stranka navedeno zanika in zatrjuje, da je bil pes ves čas , tako kot vedno, priklenjen v veži stanovanjske hiše. To lahko smatram za nedopustno slovnično napako, saj je smisel nerazumljiv. Najbrž je namesto tožena stranka napisano tožeča stranka. Če bi vzel tožeča stranka za pravilno, pomeni, da sem sam sebe zanikal???
19. vzrok: Napačna je sodba, ki smatra osebo B za nedolžno, če nima zaprtih vrat na ograji, oziroma sploh nima vrat na ograji, oziroma živi meji in na vratih znak pozor hud pes, če ima psa na verigi pripetega tako, da ima prost vstop v hišo. Pes se namreč smatra za izpuščenega, saj lahko gre nemoteno v hišo, nemoten pa je dostop do vhodnih vrat in tudi vstop v hišo. Tako varovana hiša je dejansko past. Recimo, da je naključni obiskovalec pripadnik civilne zaščite, policist, vojak, sosed ali daljni sosed, ki jo je prišel opozoriti na poplavo, požar, izpust strupene snovi, ipd. Naredil bi enako kot jaz in naletel na pasje zobe.
20. vzrok: Nesmiselna je sodba sodnice, da je oseba A odgovorna za posledice nenasilnega kontakta s psom izkoriščavalca/navideznega simbionta osebe B, oseba B pa rešena odgovornosti. Zakaj? Ignorirano je dejstvo, da mora oseba B kot izkoriščevalec/navidezni simbiont psa zagotoviti, onemogočiti, da pride pes osebe B nenasilno v neposreden kontakt z naključnim obiskovalcem.
21. vzrok: Nesmiselen je dokazni postopek, ki ugotavlja, da so bila vrata v hišo zaprta, saj ignorira, da izjavlja sama oseba B najprej, da so bila vrata zaprta, hkrati pa kasneje prizna, da so bila priprta. Zakaj? Ja nedvomno bi dobil Nobelovo nagrado za fiziko, pa še kaj več kot to, tisti, ki bi dokazal, da so lahko vrata zaprta tako, da so priprta. Naravnost nora izpade sodba sodnice, ki v imenu sodišča na večih mestih v razsodbi izjavlja (stran 2, 2. odstavek, 5 in 6. vrsta; stran 4, 1. odstavek 16. vrsta; stran 4, 2. odstavek 4. vrsta; stran 5, 1. odstavek nova vrstica 8. vrsta; stran 5, 3. odstavek nova vrstica 3. vrsta; stran 6, 1. odstavek 3. vrsta), da jo je prepričala izpoved osebe B, da so bila vrata zaprta, hkrati pa v oklepaju napiše priprta!!! Sodnica, kot da ni brala knjigo Butalci in Tepanjčani. Med normalnimi ljudmi pomeni zaprta vrata, da je žabica zaskočena, priprta pa, da žabica ni stisnjena, je pa v neposredni bližini zaskočnika, oziroma se zaskočnika dotika, ali pa je stisnjena, ni pa zaskočena. Če bi nekdo dokazoval, da so lahko vrata zaprta, hkrati pa priprta na podlagi tega, da je žabica zaskočena, vrata pa skivljena, tako da je špranja med vrati in podbojem, to ne pomeni priprtih vrat, ampak zaprtih. Je pa dokazni postopek popolnoma nesmiseln zaradi tega, ker ne upošteva, da bi morala biti vhodna vrata v hišo posebno v mraku, oziroma skorajšnji noči zaklenjena, ne pa samo zaprta, priprta, na stežaj odprta. Tako pes ne more sam iz hiše. To pa je zagotovitev, da pes ne bo prišel v neposredni kontakt nenasilno.
22. vzrok: Nesmiselna je sodba, ki ugotavlja, da so vrata bila zaprta, ignorira pa, da se vrata dejansko ne dajo normalno zapirati, ker je napoti žica, ki teče od zunaj v vežo in navedbe osebe B, ki prizna, da so bila priprta.
23. vzrok
Sodnica ignorira svoje vedenje, da so ljudje tudi pozabljivi, da tudi lažejo. Izpovem, da oseba B laže, da so bila vrata zaprta in da je bila luč ugasnjena.
24. vzrok: Napačna je sodba, ki ne obsodi človeka, ki ima vhodna vrata v hišo na stežaj odprta, posebej v kasnih urah, ko je zunaj že mrak oziroma že skoraj noč, nič pa ne nosi iz hiše oziroma v hišo. Taka vrata vabijo vlomilca, saj mu ni potrebno nič vlamljati, vrat ne potrebuje niti odpreti, saj so odprta na stežaj. No če pa so bila samo zaprta, kot trdi oseba B, pa vlomilcu sploh ni potrebno vlamljati, samo na kljuko je pritisnil.
25. vzrok
Nesmiseln je zaključek sodnice, da stranke A ni imela smiselnega temelja, ko je izjavila, da je menila, da v hišo nekaj nesejo ali selijo. Sodnica ignorira, da je zamrzovalna skrinja naprava, ki jo imajo ljudje v hiši, ne zunaj hiše. Zamrzovalna skrinja se zelo dobro vidi v dokaznem gradivu – sliki.
26. vzrok
Moj odvetnik mi je rekel, da so kasneje popravili in zamenjali žarnico na drogu javne razsvetljave. Sodba sodnice vzbuja dvome o podkupljenosti ali neki vezi z osebo B, čeprav je naredila mnoge izpite na pravni fakulteti, torej se nedvomno zna odločiti pravilno.
27. vzrok
Iz ugotovitev sodnice in sodbe, se vidi, da je verjetnost, da je sodnica ali podkupljena, ali v nekem odnosu z osebo B, ali pa v posrednem odnosu z osebo B. To se vidi iz ugotovitev sodnice.
Citiram: Tudi poved tožeče stranke o tem, kako je tipala okrog vrat (kar bi logično kazalo na to, da luči iz veže ni bilo), nakar je otipala zvonec (torej res ni bilo luči, čeprav sama izpoveduje nasprotno) kaže na neverodostojnost izpovedi tožeče stranke.
Nesmiselna je ugotovitev, da luči ni bilo v hodniku, na podlagi tega, da sem tipal. Luč iz hodnika je sijala iz smeri hodnika, jaz pa sem prihajal iz smeri, ki je pravokotna na smer hodnika! Znano je, da se zaradi svetlobe zenice nekoliko zožijo, kar pomeni, da ločite predmete v temi slabše. Sodnico sem opozoril na razpravi na to dejstvo, da zaradi luči v temi slabše vidite. No zato sem tipal. Sodnica je pravilno napisala, da je bila luč v hodniku, a ignorira, če je luč v hodniku, to ne pomeni, da je luč tudi zunaj. Zakaj pa sem tipal? Zato, ker najdeš vse vrste zvoncev na vratih, tudi take, za katere ne bi niti pomisli, da je dejansko zvonec. Iz ignorance dejstev sklepam na omenjeno.
28. vzrok: Napačna je sodba, ki smatra osebo B za nedolžno, če ne postavi zvonca tako, da ima naključni obiskovalec prost dostop do njega, oziroma sploh nima zvonca. Zakaj? Človek je socialno bitje, torej ljudje med seboj sodelujemo, da lahko ustvarimo višjo organizacijo, kot je družina, čreda, trop. Višja organizacija od te se imenuje civilizacija. Torej je sodelovanje temelj družbenega obstoja. No vsakdo ima tudi zasebnost – v znanosti se to imenuje teritorijalnost. Teritorijalnost ne sme biti kot družbeni odnos bolj pomemben od sodelovanja, ampak sta pomembna oba enako za obstoj civilizacije. Vsaka oseba, kateri je teritorijalnost bolj pomembna od sodelovanja, je asocialna, torej mora družba ravnati z njo kot sebi neprimerno, saj ruši sodelovanje kot temelj družbenega obstoja.
29. vzrok
Nesmiseln je dokazni postopek, ki se ustavi ob izjavi stranke A, da je našla zvonec okoli zmrzovalnika, ki je bil zunaj stanovanja. Sodnici kot razumni osebi in recimo strokovni osebi, bi morali v dokaznem postopku razčistiti z navidezno nasprotujočo izjavo stranke A, ki je najprej izjavila, da zvonca ni, potem pa, da ga je našla. Če bi nadaljevala, bi izvedela, da je bila stranka A skrbna, saj ve, da imajo nekateri ljudje zvonec prav majhen in se ga komaj zatipa. Torej sodnica s končanjem svojega izpraševanja ni dovolila stranki A, da pove, da je pritisnila na zvonec, pa se ni nič zgodilo, torej je ugotovila s pritiskanjem, da se ne gre za zvonec, torej da se je glede zvonca zmotila.
30. vzrok
Sodnica napačno ugotavlja, da moram dokazati, da me je pes napadel že pred vhodom stanovanjske hiše. Oseba B bi morala imeti psa nadzorovanega tako, da bi imela psa zaklenjenega v veži, če je imela stvari tako urejene, kot jih je imela. Na tak način bi onemogočila direkten kontakt z naključnim obiskovalcem. Če tega ni imela, bi morala imeti na živi meji vrata in to zaprta tako, da jih pes ne more odpreti, ter na teh vratih znak POZOR HUD PES, ki se vidi tudi v temi, pa še zvonec. Če bi oseba B imela zvonec na vratih, bi naključni dobrohotni obiskovalec ne šel dalj kot je zvonec. Če bi videl na vidnem mestu na vratih ograje, ali na dohodu viden znak POZOR HUD PES, bi ne šel naprej.
Zdravniški izvid, priznanje stranke B, da je videla, da me je pes ugriznil (V resnici me ni videla. V resnici je prišla po ugrizu, videla, da sem pred hišo, da pes name laja, se zaganja in odmika. No kljub temu, da me ni videla, prizna, da me je ugriznil, popadel.), izpoved stranke B, da so bila vrata zaprta, v naknadnem spraševanju pa popravi, da so bila vrata priprta in pasja slina na mojih hlačah so materijalni dokaz in dokazno breme.
Če so bila vrata priprta, kot je kasneje priznala oseba B, to samo po sebi pomeni, da niso bila zaprta, kar potrjuje moje trditve, da so bila dejansko na stežaj odprta.
31. vzrok
Sodnica pravilno ugotavlja, da je tožeča stranka s svojo prepričljivo izpovedjo, podprto s fotografijami, izpodbila zatrjevana dejstva na strani tožene, a je sodba nasprotna trditvam. Sodnica je naredila kapitalno strokovno napako, saj je zamenjala tožečo in toženo stranko.
32. vzrok
Nesmiselna je sodba, v kateri sodnica navaja, da ne prerekam, da je bil pes privezan, igorira pa moje navedbe, da je bil pes neprimerno privezan, kar pomeni, da je irelevantno, če je bil privezan tako kot je bil. Tak privez ne opravlja svoje funkcije onemogočanje direktnega kontakta med psom in naključnim dobrohotnim obiskovalcem.
33. vzrok
Napačna je sodba, v kateri sodišče ugotavlja, da od tožene stranke ni mogoče zahtevati več, kot je storila. Zakaj? Sodnica je ignorirala, da tožena stranka ni naredila minimuma varnosti. To je zakleniti vrata, ali vsaj zapreti vrata. Zakaj je transformatorska postaja, plinski terminal, zver v živalskem vrtu, strupeni pajek v živalskem vrtu, pes ograjen in zaprt, vrata pa se ne dajo nenasilno odpreti? Zakaj niso vrata le zaprta, ampak zaklenjena?
34. vzrok
Popolnoma naiven je zaključek sodnice, da sme imeti lastnik psa v hiši neprivezanega. Če bi povabila oseba B nekoga v hišo, od koga ima gost garancijo, da ga pes ne bo ugriznil? Še ljudje ugriznejo, kaj šele psi! Neprivezan pes v hiši mora biti na riziko lastnika hiše, morala pa bi biti dolžnost gosta, da ne stopi v hišo, v kateri je pes neprivezan.
35. vzrok
Sodnica napačno ponavlja moje besede. Omenil sem, da sem videl žico šele, ko sem bil skoraj na pragu, ko je prišel pes in je bilo mnogo prepozno, da bi lahko zaključil, kaj to pomeni. Normalno ni za pričakovati, da imajo ljudje take okoliščine, kot jih je imela oseba B: Nima vrat na ograji, nima na vidnem mestu pravokotno na pogled oči table POZOR HUD PES, ima žico speljano v hišo. Glej tudi 17. vzrok in 35. vzrok
36. vzrok
Sodnica napačno ugotavlja, da je bila napeljana veriga v hišo. Ta napaka je nastala iz nasprotnih izjav stranke B, ki je trdila, da je pes ob večerih zaprt v vežo stanovanjske hiše in še vedno privezan na zunanjo verigo (glej tudi 4., 17., 21., 35. vzrok). Iz sodbe sodnice se vidi, da sploh ni pri sebi razsodila, kako je bil pes privezan. Kot sem videl kasneje po ugrizu, je najbrž bila veriga na kolescu na žici in v veži, zato se ni videla, ker sem prihajal iz smeri, ki je pravokotna na smer hodnika.
37. vzrok
Sodnica ni naredila pravilne sodbe, saj je osnovana na laži osebe B. Ko sem osebo B vprašal, potem ko je prišla ven, kaj niste slišali pozdrava dober večer, saj sem mnogokrat pozdravil dober večer, je izjavila, da je slišala, da pa se ni odzvala.
38. vzrok
Sodnica ignorira moje navedbe, da sem mnogokrat opozoril s pozdravi DOBER VEČER na svoj prihod. Kaj čem trkat na vrata, če so pa odprta?
39. vzrok
Sodnica obrača moje besede. Znak POZOR HUD PES sem videl, ko sem prišel podnevi, zato sem rekel, da sem ga videl. Ni pa bilo vprašanje obrnjeno na dan ugriza! Sodnica me dela neverodostojnega, prevaranta, lažnjivca, ko prevrača moje besede in jih interpretira na dan, ko sem doživel ugriz psa.
Že v vzroku 4 sem navedel, da opozorilna tabla POZOR HUD PES ni bila vidna. Zakaj? 1 Ni bila osvetljena. Ulična svetilka ni namenjena osvetljevanju opozorilne table POZOR HUD PES.
2 Bila je na višini bistveno višji kot je višina oči. Ko človek hodi, gleda pod noge in nekoliko okoli višine glave, ne pa nad bistveno višjo višino, kot je višina glave.
3 Bila je postavljena vzporedno s smerjo prihoda, kar pomeni, da ni možnosti, da je vidna.
Vsakomur je jasno, da je funkcija opozorilnega znaka, da prišleka na nekaj opozori, česar on ne ve. Opozori ga na posledice in odgovornost narejenega z njegove strani, če ignorira opozorilo. Torej, če je znak postavljen neprimerno, se šteje, da svoje funkcije ne opravlja, kar pomeni, kot da ga ni. Torej je odgovoren za posledice tisti, ki ne postavi opozorilnega znaka tako, da svojo funkcijo opravlja, ne pa da ni odgovoren. Če ena sodnica razsodi, da je odgovoren tisti, ki ni postavil znaka npr Spolzka tla; ni postavil prometnega znaka pod takim kotom, da bi ga lahko normalno videl vsak normalen voznik; ni porezal vej, s tem pa listja, ki zakriva prometni znak, tako da je slabše viden, oziroma celo neviden; druga pa, ali celo ista, da ni odgovoren tisti, ki ne postavi znaka: Hud pes na jasno vidno mesto, potem iz takih sodb izhajajo naslednji zaključki:
Za dosego pravice se tako uporabljajo dvojna merila, tak pravosodni sistem pa ni pravosodni, ampak krivosodni sistem, sodišče ni sodišče, ampak dejansko legalno umorišče za pravico. Dvojna merila so sprejemljiva in legalna samo za šarlatane. Iz znanja, pridobljenega že v osnovni šoli, kaj je enačba in kaj je neenačba, mora vsak vedeti, ki je te šole končal, da mora soditi v enakih primerih, enako. Iz množice primerov izloči podobne, v podobnih najde skupno lastnost v tem primeru opozorilni znak na nevarnost in podobne tako naredi za enake. Neglede kaj pravi zakon, mora vsakdo, tudi sodnik soditi po logiki, ki se je je naučil v šoli, drugače ne bi nikoli prišel na pravno fakulteto. To pomeni v enakih primerih enako. Bralcu, ki se drži naravnih zakonov in matematične logike, je v trenutku jasno, kaj je v sodbi narobe, če v sodbi piše, da opozorilni znak ni bistven (6. stran, 1. odstavek 2. vrsta). Če pravosodni sistem dovoljuje različne sodbe v enakih primerih, obstaja smiselno utemeljen dvom, da je katerakoli sodba pravilna, tudi tista, ki je sicer pravilna. Nedvomno, da je noro, če moram to razkladati ljudem, ki dejansko vodijo pravosodni sistem. Zakaj? Ja vsi so hodili ne samo v osnovno, ampak tudi srednjo, visoko šolo. Torej vedo, da je sojenje z dvojimi merili nedopustno. Vedo, da je potrebno tako delovanje sodnega sistema preprečiti že na izvoru. Izvor pa je sodba sodnice na nižjem sodišču, no če sem natančen je izvor v zakonu, ki ni vljučil naravnih zakonov torej avtomatske varovalke, ki bi takoj „in situ“ izključila sojenje in tako onemogočila, da bi do napačne sodbe prišlo. Katere pa bi bile te avtomatske varovalke? Zakon bi moral onemogočiti, da bi se mi kršile človekove pravice, kar bi pomenilo, da se na tem mestu ne bi znajdel.
Zakaj je na transformatorski postaji, plinskem terminalu, zveri v živalskem vrtu, strupenim pajkom v živalskem vrtu opozorilna tabla?
40. vzrok: Narobe je, če ni zakona, ki določa, da je v vsakem primeru odgovoren tisti, ki ne postavi opozorilnega znaka pravilno. Narobe je, če ugotovimo, ker zakona ni, sodnik ne bo obsodil storilca za svoje dejanje. Zakaj? Vsakdo z zdravo pametjo ve, da mora obvezno postaviti opozorilni znak, če uporablja, če je dela s snovjo, si vzame za simbionta/izkoriščanega živo bitje, če uredi prostor tako, da lahko naredi škodo naključnemu obiskovalcu, uporabniku.
Zaradi napačne ugotovitve dejstev je sodba napačna, sodnica pa odgovorna. No vprašamo se, zaradi katerih možnosti je prišlo do napačne sodbe. Obstaja več možnosti:
1 možnost: Sodnica na nižjem sodišču, na višjem sodišču je strokovno nesposobna: Ni možno. Ima dokazilo, da je strokovno sposobna. Če je kljub temu naredila napačno sodbo, ji je potrebno dokazilo odvzeti in jo poslati ponovno na pravno fakulteto, da ponovi izpit iz predmeta, ki obravnava temo, iz katere je naredila napačno sodbo. Če to velja za voznike motornih vozil, da morajo delati vozniški izpit ponovno, bi to moralo veljati za vse poklice, ne samo za voznike motornih vozil, drugače nismo vsi enaki pred zakonom po 14. členu ustave in EKVČP. No zanimivo bi bilo, ali je znanstveno možna razlaga 14. člen ustave in EKVČP drugače kot opisano. No nedvomno ni 14. člen ustave dobro napisan, saj bi moralo biti napisano, da smo sicer vsi enaki pred zakonom, da pa ne sme deviacija, invalidnost, ipd, individuma, ki se da kompenzirati, ovirati enakosti. Če pa se deviacija, invalidnost ipd ne da kompenzirati, ne moremo imeti istih tistih pravic, katere deviacija, invalidnost ipd, onemogoča. No za dosego približno istih pravic, mora imeti le ta pravnega zastopnika in skrbnika, ki v njegovem imenu zastopata enake pravice. Ni pomembno, na kateri stopnji sodišča, pravnega izobraževanja deluje pravnik, vsak pravnik, ki negira napisano, mu je potrebno odvzeti dokazilo, da je strokovno sposoben. Zakaj? Naravnost noro je, da so že Rimljani znali organizirati, da je bil učbenik prava, s tem pa učenje učitelja prava pravno zavezujoče, danes pa učenje prava ni pravno zavezujoče. Iz tega izhajajo nesmisli: Profesor prava sme učiti nekaj, kar ni pravno zavezujoče, torej sme dajati študentom prava napačne informacije brez
odgovornosti???
Če se bodo ta znanstvena dejstva ignorirala na sodiščih, bo dokazalo vrhovno sodišče, ustavno sodišče, EKVČP, pravna fakulteta, sodni senat, ministerstvo za pravosodje, poslanci DZ, evropski poslanci, itd, da so strokovno nesposobni kljub dokazilom, da so strokovno sposobni. Rekli smo, da je lahko med pravico in krivico le en droben korak.. Iz tega izhaja, da bo legalnost napačne sodbe dokazovala, da bodo vršili dejanja domačega izdajalstva, izdaje slovenskega ljudstva, izdaje tistega, kar bi moralo biti pravo pravo, izdaje človekovih pravic tudi tujih državljanov, kajti tudi v njihovih primerih morajo soditi enako, če
izjavljajo, da je pravo znanost. Torej bodo iz prava kot znanosti naredili šarlatanstvo.
2 Recimo, da je možnost, da je sodnica na nižji stopnji, sodnica na višjem sodišču neumna, oziroma omejena. Ni možno, obe imasta zdravniško potrdilo, spričevala dokončanih šol, da nista. Če kljub jasno prikazanem nesmislu sodbe vztrajata pri smiselnosti sodbe, sta dve možnosti: Ali sta res neumni, oziroma omejeni, ali pa sta dejansko podkupljeni, če ne pa podupljeni, pa v nekem odnosu s stranko B. Da sta neumni, je malo verjetno, no ni pa nemogoče, da sta omejeni. Imam lastne izkušnje z omejenostjo ljudi na položajih. Če nek človek trdi drugače, kot prikazujejo znanstvena dejstva, če trdi, da gre za enačbo, kljub temu, da se jasno vidi, da gre za neenačbo, je s tem človekom nekaj narobe. Kaj pa je narobe, je potrebno ugotoviti. Nedvomno je, da bi morali nadzorni organi opraviti raziskave. V take raziskave bi moral iti tudi vsakdo, ki bi trdil, da je obsoječa sodba pravilna. Če bodo to sodniki na vrhovnem sodišču, sodniki na ustavnem sodišče, EKVČP, pravna fakulteta, sodni senat, ministerstvo za pravosodje, poslanci DZ, evropski poslanci, itd bodo pač to vsi omenjeni. Zakaj menite, da sem spraševal profesorje, ki so mi predavali v 1. letniku pravne fakultete naslednja vprašanja:
1) Katere logike se boste držali pri dokazovanju svojih trditev? Morali bi se le matematične. Kot pravniki ste tudi priznani filozofi. Samo priznani filozofi so bili odlični matematiki.
2) Če nekaj predavate, kaj mi garantira, da je to res, kar predavate?
.
.
.
9) Kaj mi garantira, da bodo pravniki ravnali tako, kot ste predavali?
10) Če pravniki ne bodo ravnali, tako kot ste predavali in to so pravniki, ki ste jih prej učili, naredili so izpit pri vas, katero avtomatsko varovalko uporabljate, da jim takoj odvzamete diplomo, saj so dejansko ravnali v nasprotju s tem, kar ste jih učili in za kar so naredili izpit pri vas?
11) Se vam zdi, da je prav, če se jim odvzame diploma in se jih pošlje nazaj k vam, da ponovno naredijo pri vas izpit, tokrat mnogo zahtevnejšega in se jim po naslednjem kršenju tistega, kar ste učili, diploma ne vrne več, saj gre za zavestno in polno odgovorno kršitev tistega, kar družba smatra, da je prav?
12) Kakšno avtomatsko varovalko uporabljate, da bo poslanca DZ avtomatsko odpoklicala s funkcije poslanca DZ, če izvoli zakon, ki je po logiki v nasprotju z naravnimi zakoni, oziroma tistim kar ste predavali?
13) Se vam zdi pravilno, da so poslanci DZ lahko ljudje, ki niso pravniki, torej se na pravo malodane spoznajo kot zajec na boben?
14) Se strinjate s Prešernom: Le čevlje sodi naj kopitar? Se? Ste ponosni, da je bil pravnik? Potem ne morete biti ponosni na zakon, ki pravi, da je vsakdo, tudi če ni pravnik in ni hkrati strokovnjak za tisto področje, o katerem ima pravico voliti celo sam zakon? Če pa ne morete biti ponosni, kaj boste ukrenili, da postanete ponosni?
15) Se vam zdi pravilno, da za službo, ki zahteva pravnika, morate biti pravnik in je ne morete dobiti, če niste pravnik, za službo tistega, ki vam pa diktira zakone, katerih se morate držati, pa ni potrebno biti pravnik?
16) Se vam zdi prav, da se morate držati zakonov, ki je dejansko v nasprotju s tistim, kar predavate?
17) Naj razložim, kako delujejo celice v telesu. Celica ima za primer, ko pride do nesmiselnega ukaza za delovanje metabolizma, ki je v nasprotju z naravnimi zakoni, avtomatsko varovalko, ki avtomatsko izključi delovanje tega metabolizma v najkrajšem optimalno možnem času, ker drugače lahko nesmiselno delovanje privede do propada celice in to se zgodi, če je taka avtomatska varovalka pokvarjena. Seveda se morate zavedati, da tako delujejo ravnokar tudi vaše možganske celice, ko ste to prebrali in seveda možganske celice vseh ljudi, karkoli počnejo.
1 Se strinjate, da je logično potem, če ne uporabljate enakih oziroma še bolje organiziranih avtomatskih varovalk pri
organizaciji družbe, ki je nedvomno na višji stopnji organizacije razvoja kot je individum in družina, da je tako početje nesmiselno? Se vam zdi pravilno, da so veljavne sodbe, ki so v nasprotju s tem, kar učite?
20) Katero avtomatsko varovalko pa uporabljate pri temu, da preprečite take neumnosti?
21) Morda bo nekdo rekel, da so naslednja vprašanja groba. Grobo ali negrobo. Narava dokaže prej ali slej, da ima vedno prav, pa če je to komu všeč ali pa ni, če se s tem strinja ali pa ne. Če ne uporabljate nobene avtomatske varovalke, ali se vam zdi za pravilno, da še kar naprej učite, za svoje učenje sprejemate plačo, plačujete davek in tako podpirate nesposoben in nesmiseln sistem? Se strinjate, da je glavni izvir vseh problemov v družbi egoizem, nevednost, omejenost in ko pridejo take značilnosti človeka, ki jih ima, v šolstvo, naredijo šolstvo kot odgovorno za enega glavnih izvirov recimo skoraj vseh problemov v pravosodju?
22) Po raziskavah javnega mnenja državljani zaupajo pravosodju le z nekaj procenti. Se strinjate potem, da je v pravosodju mnogo več kot nekaj krepko narobe? Ali menite, da so ljudje dobili tako nizko zaupanje zaradi pravih in tako pravilnih postopkov v pravosodju, ali zaradi krivih, nepravih, nepravno pravnih postopkov? Ali menite, da pravosodje dela pravo sodje ali dela krivo sodje?
23) Se vam ne zdi, da se kot pravni strokovnjaki morate vprašati, zakaj je temu tako? Naj grem naprej. Ali kot strokovnjaki za pravo ne veste, da je dejansko sistem tisti, ki je odgovoren za tako stanje, deluje pa tako, da je pripeljal do omenjenih rezultatov. Potem nedvomno veste, da ne morete učiti takega sistema, ker je pripeljal do takih rezultatov.
24) To pa je le napotek. Temeljito razmislite, kaj bi bilo potrebno spremeniti v tem sistemu. Zaključite in začnite čimprej, ko je možno aktivno in učinkovito ukrepati, nekaj se da pa takoj.
25) Ali piše v slovenski ustavi, da ustava s tem pa pravo, ne more biti veljavno, če ni usklajeno z naravnimi zakoni in matematično logiko, tisti trenutek, ko je spoznano za takega s komerkoli? Ne piše? Lepo vas prosim potem morate odstopiti od svojega učenja, ker je vedno možnost, da boste učili nesmisle, ki se bodo smatrali za smisle.
3 Recimo, da je bila sodnica na nižjem sodišču takrat, ko je razsojala bolna in je zato odločila neprimerno. Ni možno. Takrat, ko je prinesla tako odločitev, se je pravno štela za popolnoma zdravo.
4 Če nekdo naredi nekaj nesmiselnega in če imamo v vidu, da sodnici nista bili nestrokovni, nista bili neumni, nista bili bolni, potem je edini smiselni razlog, da sta naredile nekaj nesmiselnega, da sta bili podkupljeni, oziroma, da so v nekem odnosu s stranko B. Naj pristojni organi ugotovijo v kakšnem. Če pa je še možna kakšna alternativa, pa naj pristojni organi ravno tako ugotovijo, kakšna je še možnost, če nekdo naredi nekaj nesmiselnega, pa ni ne nestrokoven, ne neumen, ne bolan, ne podkupljen in niti v nekem odnosu z osebo B.
Poleg naštetega pa imam ustne informacije odvetnika, da je tudi zakon nepravičen. Nezaslišno. Rekel sem že prej, da je lahko le en droben korak med pravico in krivico. Če naredimo korak iz pravice v krivico, lahko storimo dejansko mnoge nepričakovane posledice, na katere nismo niti pomislili, da bodo lahko kot take nastale. Rečeno mi je za dva taka zakona.
1 Po členu Zakona o pravdnem postopku 370. člen revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. To potem pomeni, da sme višje sodišče z nepopolno in napačno ugototitvijo dejanskega stanja dejansko kršiti pravico, s tem pa legalizira krivico, kar pa je legalno organiziran kriminal in terorizem krivice. Noben zakon in nobena ustava se ne sme smatrati za pravno veljavno, če ni zapisano v njem/njej, da mora vsako sodišče popolno in pravilno ugotoviti dejansko stanje, saj je lahko le to podlaga za pravilno in pravično sodbo. Za vsako kršitev tega, pa mora odgovorna oseba in nadzorni organ odgovarjati z denarno kaznijo od svojih prejemkov, oziroma v primeru prehude kršitve z odvzemom licence za opravljanje dela. Pamet nam pove, da mora biti tako, tudi če ni posebnega zakona, kjer je to napisano. Če se vrhovno sodišče ukvarja le s kršenjem posameznega zakona, je vsem jasno, da bi moral obstajati zakon, ki prepoveduje zmotno ali nepopolno ugotavljanje dejanskega stanja. Če takega zakoni ni, potem sledi, da se legalizira krivica, kar pa ima za posledico zgoraj omenjena dejstva. Vrhovno sodišče bi moralo biti kot neka avtomatska varovalka, ki popravi karkoli je višje sodišče zabrkljalo, saj lahko krivica izvira iz najmanjše brkljarije. Če pa ne popravlja zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, potem se sprašujem, kaj pa potem dela? Kdo pa se ukvarja z odpravo napak višjega sodišča, če se vrhovno sodišče s tem ne ukvarja? Nihče??? To pa je legalizirano nasilje - kriminal, legalno organiziran terorizem krivice.
2 Iz Zakona o pravdnem postopku 367. člen izhaja, da se vrhovno sodišče ne ukvarja s primerom, če ni škoda večja kot 2000€??? To je direktno ignoriranje 14. člena ustave in EKVČP. Enakost pred zakonom neglede na finančno stanje bi morali razumeti normalno razumni, da se ima pravico tožiti vsakdo tudi za najmanjšo denarno enoto - en cent. 14. člen ustave tudi ni
dobro napisan. Ne samo, da smo enaki pred zakonom, ampak mora pravica vsem enako dostopna, neglede na stanje človeka, višine pravice, obliko pravice, starost pravice, politične, verske okoliščine pravice, …, ali katerokoli drugo okoliščino, razen tiste, ki ni v skladu z naravnimi zakoni oziroma pravico samo. Če človeka njegovo stanje ovira, mora pa imeti skrbnika, odvetnika, ki bo zastopal njegove pravice. Pravica je namreč vrednota, ki nima cene. Če pa ima ceno, in vidimo, da jo ima, pa so pravniki trgovci s pravico, pravo je trgovina, torej veljajo za pravo tržne zakonitosti, kar pa je pravno nedopustno. Če bi bilo pravno dopustno, bi pomenilo, da dobi več pravice tisti, ki ima več denarja, dobi pravico le tisti, čigar škoda je večja od 2000 €, kar pa je v direktnem nasprotju z 14. členom ustave.
3 Sodniki smejo odločati v imenu ljudstva, ali bo tožbi ugojeno, ali ne bo. Pravna fakulteta jim da to profesionalno možnost. Zaradi subjektivnosti odločanja ne more noben sodnik po nobenem od človeka sprejetih zakonov, ki niso v skladu z naravnimi zakoni, odločati v imenu ljudstva, sodišča, pravice, zakona, ali bo tožbi ugojeno, ali ne bo. To pravico imajo le naravni zakoni.
Če so tolmačenja zakona pravilna, je to dokaz, da je delovanje sodišča med drugim tudi kriminalno, mafijsko, da pa se ne smatra za kriminalno, mafijsko, ker se kriminal, mafijstvo legalizira. To pa je najhujše vrste kriminala, saj se po zakonu ne prizna za kriminal, mafijstvo. Kdo je za to odgovoren? Nihče drug razen tistega, ki je to organiziral!!!
Naj še dodam, da sem kot dijak imel idejo iti za miličnika, kot študent pa sem bil tudi miličnik 2,5 let. Ni važno, če nisem več zaposlen kot miličnik. Še vedno sem miličnik. Tako po duši. Pošten! Če se sliši za vsak glas na volitvah, potem boste slišali tudi mojega, lahko pa se situacija obrne.
Na starejša leta sem se odločil študirati pravo. Če človek doživi legalizirano krivico na sodišču, kaj menite, kaj si misli o pravnem sistemu, ko študira pravo?
S pasjimi ugrizi sem imel že prej izkušnje. No pri prvem takem ugrizu nisem tožil, to je bilo 1989, ker je bil pes razposajen, z ugrizom pa je strgal hlače. Pri drugem ugrizu pa sem tožil, to je bilo mislim da 2002 leta. Zadevo so rešili normalno. Okoliščine so bile podobne, a prekršek je bil enak. Izkoriščevalec/navidezni simbiont psa ni 100% poskrbel, da bi pes nenasilno ne prišel v direktni kontakt z naključnim obiskovalcem. Sodišče je razsodilo pravilno. V zgoraj omenjenem primeru pa nepravilno. Kakšno je to sodišče, če enkat razsodi tako, drugič pa drugače. Menda se sodišče in pravosodje zgleduje po smerokazu na motornih vozilih. Enkrat dela, enkrat pa ne dela. Gre se za isto malomarnost - pes je lahko nenasilno prišel v direktni kontakt z naključnim obiskovalcem in ga ugriznil. Pri slučaju iz 2002 leta ni bil sploh privezan, v primeru iz 2007 leta pa je bil neustrezno privezan, kar se šteje, kot da je neprivezan. Da ne bo sodišče smatralo, da sem zaslužkar, res pa je, da se bom kot član CZNI lotil te zadeve, saj je nedopustno, da človek B nastavi pripadniku lastne vrste pripadnika zverinske vrste, ki ga ugrizne, ogrize, popade, laja nanj, kot da je okupator. Torej se gre v primeru človeka B za domačega izdajalca, saj uporablja tujo vrsto proti lastni vrsti. To pa je zloraba.
Pričakujem ustrezne ukrepe in obvestilo o ukrepih v zakonskem roku.
Poslano: ministru za pravosodje, ministru za okolje in prostor, inšpekciji za okolje in prostor, sodnemu senatu, pravni fakulteti v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, ministrici za notranje zadeve, policijskemu sindikatu, protikorupcijski komisiji.
S spoštovanjem le do naravnih zakonov
in matematične logike
NIKOLIĆ RADOŠ
Vrhovno sodišče ni znalo rešiti zadeve pravilno, ampak je razsodilo škodljivo za pravico in resnico.
Organizirajmo ljudsko oblast ne poslansko oblast, ljudsko sodišče ne poslansko sodišče, strankarsko sodišče ipd,, ljudsko policijo ne pristransko ali strankarsko policijo, ljudsko inšpekcijo in ne pristransko inšpekcijo.
S spoštovanjem le do pravice in resnice
Nikolić Radoš |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
