czni
kapitan
Pridružen/-a: 09.11. 2007, 12:51
Prispevkov: 95
|
 Objavljeno: 27 Jun 2012 08:42 Naslov sporočila: POROČILO O DELU CZNI 2011-12 |
 |
|
(1)
CIVILNO ZDRUŽENJE ZA NADZOR NAD INSTITUCIJAMI
SEDEŽ PREDSEDSTVA - LJUBLJANA, ŠMARTINSKA 20/a
(01) 434 90 36 ali GSM : 031 786 292
e-mail : czni-drustvo@czni-drustvo.si
Mat. št. 1436147 Davčna številka 46503501 dejavnost : varovanja človekovih pravic, zakonitosti in demokracije. TR. FB SI56 27000-0000099506,
11. redna letna SKUPŠČINA CZNI 21. junij 2012, OB 17 URI,
V PROSTORIH VELIKE DVORANE
SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA
LJUBLJANA, CANKARJEVA 1/IV
POROČILO O DELU CZNI, ZA OBDOBJE 2011 – 2012
Civilno združenje za nadzor nad institucijami, kot vsa pretekla leta, po sprejetju statuta in zadanih nalog na skupščinah organa, da se uredi sodna veja oblasti v duhu demokracije, to je po meri ljudi in vladavini ljudstva. Kot prioritetna naloga prve skupščine CZNI, se nalaga, za zboljšanje sodnega sistema - ukinitev trajnega sodniškega mandata, ki ni skladen – enakost pred zakonom (družbeni položaj) 14.čl. Ustave RS. Ponavljamo kritiko iz preteklega obdobja, do dosege dejanj.
Do današnjega dne, sodstvo deluje proti pravilom poštenega dela, dosega veliko kritiko državljanov, deluje v nasprotju demokracije, v nasprotju izreka sodba v imenu ljudstva, saj ljudstvu sodstvo ne dovoljuje kontrole nad njihovim delom. Zaradi navedenega bomo ponavljali do uspeha
Ukinitev trajnega sodniškega mandata, razlogi so naslednji:
Trajni sodniški mandat skupaj s sodniško negativno neodvisnostjo, zmanjšuje odgovornost sodnikov do njihovega dela in povečuje pravosodni kriminal in korupcijo v pravosodju.
Sodniki (največ med njimi je sodnic) za svoja, za navadne državljane škodljiva ravnanja kazensko in materialno ne odgovarjajo, ker jih ščiti trajni sodniški mandat in imuniteta. sodnik s svojega položaja sodi po vesti in ne po pravici , nedvomno kršijo človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih s svojimi sodbami povzročajo. Številni pa kljub nedvoumnim kršitvam človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih s
svojim ravnanjem povzročajo ostanejo neodstavljivi sodniki. Številne zlorabe trajnega sodniškega mandata daleč prekašajo koristnost le tega, češ da so z njim sodniki zaščiteni pred političnimi pritiski. To je zelo enostransko in ne preveč pametno gledišče marsikaterega pravnika.
Nenaklonjenost politike spremembi trajnega sodniškega mandata dela največjo škodo pravni državi. Nekateri gledajo na ukinitev trajnega mandata zelo neprofesionalno (ne glede na to, da se imajo za profesionalce) in vidijo zgolj dve varianti, ali trajni mandat sodnikom ali politični in neupravičeni pritiski na sodnike. Trajni mandat sodi na smetišče zakonodaje kot eno najbolj zanikrnih določil slovenske ustave, ki nudi potuho slabim pravosodnim delavcem in predstavlja enega največjih generatorjev pravosodnega kriminala in korupcije v pravosodju.
Ker ima Slovenija do določene mere skorumpirane in pa sodnike brez hrbtenice, ki se podrejajo interesom določenih ljudi, zlasti lokalnih mogotcev, ki predstavljajo največji problem v državi (večjega od kakšnih spornih centralnih politikov), dejansko trajni sodniški mandat ne deluje v smeri zaščite sodnikov, ampak v smeri s pravosodjem koruptivno povezanih lokalnih posameznikov. Ravno zato je trajni sodniški mandat nekaj najbolj gnilega, kar lahko slovenska zakonodaja ima, in to celo, katastrofalno - v svoji Ustavi.
Moramo vedeti, da se na sodnike lahko veliko bolj učinkovito pritisne, če kakšni lokalni mogotci zagrozijo sodnikom z odpustitvijo njihovih sorodnikov, lokalni politiki s sprejetjem kakšnih aktov, ki bi prizadeli njih, njihove sorodnike ali prijatelje. Zaradi tega (poleg dejstva, da so nekateri pravosodni delavci dejansko navadni kriminalci, ki si zaslužijo zaporne kazni, vsekakor pa odstranitev iz pravosodja) pravosodni delavci raje zlorabijo trajni sodniški mandat in svojega dela ne opravijo in tako praktično koristijo z njimi povezanimi osebami. Tako trajni sodniški mandat praktično ščiti prek sodnikov močne vplivne kriminalce, sploh iz gospodarske in lokalno politične sfere.
Trajni sodniški mandat je možno nadomestiti s posebno komisijo (s pristojnostmi, ne kakšno brezzobo), ki bi odločala o spornosti takšnih sodnikov in bi imela možnost tudi revidiranja sodniških odločitev. Na podlagi revizije, v kolikor bi se ugotovilo, da je kakšen sodnik problematičen, bi se mu dodelilo sankcije, bodisi zmanjšanje plače, premestitev na njegove stroške (dnevnega potovanja) na drugo sodišče, degradacija delovnega mesta, pa tudi odstranitev iz pravosodja. V komisiji ne bi smeli sodelovati zgolj sodniki, temveč tudi drugi, predvsem predstavniki civilne družbe, tudi kakšni politiki, pravni strokovnjaki in podobno, nikakor pa ne samo pravni poklici, ker so le ti prevelike vrane, seveda pa tudi pravniki in sodniki, tožilci, sploh pri reviziji postopkov. Moramo vedeti, da se največ pravosodnega kriminala in korupcije skriva v
vsebini sodniških odločitev, ki si jih nihče ne upa pogledati in poseči vanje. Lep primer ko je sodnik Damjan Orož v izvršilni zadevi, posegel na transakcijski račun in izsilil- dosodil dvakratno plačilo za isto zadevo v korist tretjega. Nihče v državi pa nima moči, da bi sodniku ukazalo, da vrne tako rekoč ukradeni denar oškodovancu. Pa naštejmo organe : MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE, VIŠJE SODIŠČE V LJUBLJANI, VRHOVNO SODIŠČE V LJUBLJANI, SODNI SVET, DRŽAVNI ZBOR, VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC, itd.
To nepošteni in kriminalni sodniki zelo dobro vedo in to pomanjkljivost (ki je prav tako zapisana v izrazito pomanjkljivi slovenski ustavi (in pa v zakonu o sodiščih), torej že dva člena le te sta porazno slaba) s pridom uporabljajo oziroma zlorabljajo - nekateri sodniki so dejansko prvovrstni moralni nizkotneži, ki močno zlorabljajo zakonodajo.
Trajni sodniški mandat je zelo hud problem slovenske ustave. Slovenska ustava je zaradi njega postala praktično zaščitnica nepravnosti slovenske države, zaradi česar je sama sebi kontradiktorna. Slovenska ustava na žalost stvari dojema tako, kot da bi živeli v optimalni družbi, zato tudi je tako pomanjkljiva, saj pozablja na možnosti zlorabe le te. Določilo o trajnem sodniškem mandatu se močno zlorablja, kot tudi nekatera druga določila. Prav tako se nam zdi izrazito neumno, da nekateri niso za spremembo ustave, kljub temu, da je ta nastala ob začetku slovenske države, ko se še ni vedelo, ali je pomanjkljiva. Sedaj, ko se pa vidi, da je luknjičava, pa kljub temu nihče ne predlaga popravka. Na ta način se Slovenija ne more razvijati v duhu demokracije.
Pravosodje se je v Sloveniji imelo možnost pokazati in dokazati. Pokazalo se je, dokazalo se pa ni. Pokazalo se je v slabi luči, kot izrazito neučinkovito, v določenih segmentih tudi gnezdišče korupcije. Kljub zadostnem času za ureditev razmer, se je dokazalo kot nesposobno opravljati svoje poslanstvo in na žalost tudi, da je močno nagnjeno sorodstvenim navezam. Slovensko pravosodje je postalo slovenska sramota, ki ovira pravno državo in kot pijavka srka denar iz državnega proračuna. Slovenija mora zaradi neučinkovitosti pravosodja sprejemati celo abolicijo, da ne bi vsa sramota slovenskega pravosodja prišla še bolj do izraza. Kriminalce znotraj pravosodja se ščiti. To počne tudi sedanja politična oblast, ko je skoraj v popolnosti nesposobna glede nepravilnosti v pravosodju.
Politični botri ščitijo nečednosti v pravosodju, verjetno bo kdaj pravosodje v zameno zaščitilo politične botre, pravna država pa umira, če že ni v celoti umrla (v nekaterih krajih, kjer so pravosodni organi gnezdišča korupcije, je). Slovenska politika očitno ni sposobna odstraniti niti ene glavnih ovir, ki omogoča vse to. To pa je trajni sodniški mandat,
ki se zlorablja, pri čemer prihaja do tvorbe kastnega sistema (nadrejenih kast).
Slovenska ustava je izrazito kontradiktorna. Sploh 14. člen ustave je nekompatibilen z nekaterimi drugimi členi le te. Morda bi bilo dobro, da Slovenija, če se ne znebi slabih členov ustave premisli o ukinitvi 14. - ega člena, ki je očitno čista laž. Enakosti pred zakonom v tej državi namreč ni. Člen ustave, ki zagotavlja trajni sodniški mandat je namreč v neskladju s 14. členom te iste ustave.
Sodniki so edina priviligirana skupina javnih uslužbencev, ki lahko sama sebi prisodi višino plače in plačilni razred. V času gospodarske krize so si namreč sodniki, ki jih je manj kot odstotek vseh javnih uslužbencev, z izsiljevanjem (t.i. sodniško stavko) in tožbami proti Republiki Sloveniji (t.j. proti vsem davkoplačevalcem) priborili uvrstitev v višji plačilni razred in s tem višjo plačo. Preostali javni uslužbenci pa so morali sprejeti za en plačilni razred nižjo plačo.
Rešitev tega problema:
Ukiniti je potrebno trajni sodniški mandat s spremembo 129. člena Ustave RS. Prevetriti je potrebno še izvolitev sodnikov s spremembo 130. člena Ustave RS. Nove sodnike bi morali na začetku njihove dobe imenovati le za en mandat (štiri leta). Po treh in pol delovnih letih bi morali preveriti njihovo uspešnost. V primeru, da bi bilo čez delo tistih sodnikov preveč pritožb, bi se jim ne podaljšalo mandata. V nasprotnem bi se jim podaljšal mandat še za nadaljnja štiri leta.
Omogočiti je potrebno večji civilni nadzor nad delom sodnikov in sodnic. Sistem nadzorstvene pritožbe namreč ni uspešen, ker nadzorstveno pritožbo obravnavajo predsedniki sodišč, ki pa potem zaščitijo svoje kolege sodnike in zavrnejo nadzorstveno pritožbo kot neutemeljeno.
Potrebno je uvesti civilno poroto v kazenskih in civilnih zadevah po dobrem zgledu Združenih držav Amerike. S tem bi omogočili bolj pravično in pošteno sojenje. Zadnja odločilna beseda ne bi bila več v rokah enega sodnika, temveč porote. Zaradi tega bi bilo potrebno spremeniti 128. člen Ustave RS.
Razrešitev sodnikov na predlog sodnega sveta, kot jo sedaj ureja 132. člen Ustave RS, je tudi problematična, ker bo sodni svet vedno zaščitil člane svojega ceha in s tem do predloga sploh ne bo prišlo. Neustrezno je tudi, da šele v primeru naklepno storjenega kaznivega dejanja z zlorabo sodne funkcije, ugotovljenega s pravnomočno sodno odločbo, državni zbor sodnika razreši. Predlagamo spremembo 132. člena v smeri, da predlog za razrešitev sodnika poda civilna družba, ki bi bedela nad delom sodnikov.
Državni zbor pa bi moral sodnike razrešiti že ob sumu storitve kaznivega dejanja z zlorabo sodne funkcije. V primeru, da bi se s pravnomočno odločbo ugotovilo, da sodniki niso storili kaznivega dejanja z zlorabo sodne funkcije, bi se jih ponovno imenovalo za položaj, s katerega so bili razrešeni.
Ukiniti bi morali imuniteto sodnikov s spremembo 134. člena Ustave RS. Ta člen je namreč v nasprotju s 14. členom Ustave RS, ki pravi, da smo pred zakonom vsi enaki. Vsakega navadnega državljana je mogoče klicati na odgovornost za svoja dejanja, samo sodnikov ni mogoče. Sodniki bi morali biti priprti ali bi moral biti zoper njih sprožen kazenski in odškodninski postopek, če so osumljeni kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije.
Ustavno sodišče ne zahteva odprave neustavnega stanja, saj bi moralo odpraviti trajni mandat sodnikom, do preoblikovanja sodne veje oblasti, do pridobitve večinske veljave ljudi. Namreč če Ustavno sodišče funkcionira z omejenim mandatom, zakaj to ne bi bilo primerno tudi za druge sodnike.
Posledice takega stanja.
Takšno neodgovornost za svoje delo kot ga imajo tožilci, sploh pa sodniki, je zelo težko najti v slovenskem prostoru. Če se malo pogledajo sorodstvene in prijateljske povezave med pravniškimi poklici, se lahko zelo enostavno pride do odgovora na vprašanje, zakaj notranji nadzor v pravosodju ne deluje in se stvari zganejo šele ob vključitvi medijev, prek njih pa javnosti, pa še takrat ne nujno. Pravosodje se je praktično spremenilo v mrežo med seboj močno povezanih ljudi, kar je nepristranskost njegovega dela postavilo na enega najnižjih nivojev. Pravosodje se je izpridilo. Če Vrhovno sodišče, ki ima očitno največ pristojnosti za spremembe v slovenskem pravosodju, slovenskega pravosodja ni sposobno uspešno voditi, po našem mnenju tamkajšnji sodniki nimajo kaj za iskati na svojih delovnih mestih. Politika se bo morala počasi zavedati, kam pritisniti, da bi izboljšala stanje v pravosodju. Za to državo bi bilo boljše, da sodni veji oblasti ne dodeliti popolno oblast, določi zunanji nadzor nad pravilnostjo postopkov na sodiščih, kamor sodijo tudi revizije že na prvi pogled nepravilnih sodb, omejiti moč te veje oblasti in pravosodnim delavcem ponovno vrniti potrebo po poštenosti, ki so jo sedaj, okrepljeni z nikakršnim nadzorom, očitno izgubili. Na ta način bi se zagotovila boljša pravna država, ne glede na to, da nekateri, ki se bojijo za svoje privilegije, delajo vse, z željo ohraniti popolno moč manipulacije s tretjo vejo oblasti, da vsako spremembo v ta trenutno beden pravosodni sistem, prikažejo kot nedopusten poseg v neodvisnost pravosodne veje oblasti, ki bi zmanjšala pravno državo.
Poziv : SLOVENCI IMAMO SVOJO DRŽAVO, NA PODLAGI VLADAVINE LJUDSTVA, VODIMO JO K NAPRETKU IN JO PREOBLIKUJMO V KORIST DRŽAVLJANOV. UKINIMO PRIVILEGIJE, SODSTVO MORA IMETI NADZOR IN ODGOVORNOST NAD SVOJIM DELOM. VOLJENI PREDSTAVNIKI LJUDSTVA PA MORAJO SPOŠTOVATI VOLJO LJUDSTVA IN VZPOSTAVITI TESNEJŠE STIKE Z NEVLADNIMI ORGANIZACIJAMI, KI SO PRVI IN NEPOSREDNI KONTAKT LJUDSTVA.
Vse navedeno bomo ponavljali, do trenutka, ko bo imelo ljudstvo pravico nadzirati delo sodnika in v primeru nepravilnosti predlagati tudi sankcije.
Poročilo predsedstva CZNI.
Predsednik : Boris L. KURENT |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
