 |
Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN
Kratek opis vašega foruma
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Administrator
Administrator foruma
Pridružen/-a: 27.12. 2005, 13:53
Prispevkov: 218
|
 Objavljeno: 16 Mar 2006 19:06 Naslov sporočila: Merljivost dela sodnikov |
 |
|
Na forumu objave na spletni strani ZŽPN je gost Kaktus napisal zelo dober in koristen prispevek, ki ga navajamo v nadaljevanju:
V teh dneh smo priča zelo vroči polemiki o sodniških plačah. Glavno jabolko spora ni le višina plač, ampak tudi pomanjkanje meril za ocenjevanje uspešnosti sodnikov. Vladna stran nasprotuje uravnilovki, želi pa tudi sodnike nagraditi glede na njihovo uspešnost.
Zdi se, da sodniki temu nasprotujejo predvsem zato, ker menijo, da je sodniško delo tako specifično, da se ga ne da meriti. To seveda ne drži! Vsako delo je merljivo. Ameriški gospodarstveniki celo trdijo, da tisti, čigar delo naj ne bi bilo merljivo, podjetju ni potreben.
Brez jasnih meril za nagrajevanje bo sicer pozitivna namera vlade, da odpravi uravnilovko, strel v prazno, saj bodo predsedniki sodišč še naprej ocenjevali uspešnost sodnikov le na podlagi njihovih subjektivnih ocen. To bi najverjetneje znova pripeljalo do uravnilovke, saj bi, da bi se izognili nesporazumom, predsedniki sodišč vse sodnike nagrajevali bolj ali manj enako.
Merila za delovno uspešnost sodnika
Gotovo je, da morajo biti za svoje izredno odgovorno delo sodniki dobro plačani. Vendar je prav, da so tisti uspešnejši tudi bolje nagrajeni. Le eno merilo gotovo ne bo dovolj za ocenjevanje individualne uspešnosti sodnika, ampak bo treba upoštevati različna merila, ki bodo utežena po pomembnosti in bodo šele skupaj pomenila oceno sodnikove uspešnosti.
To so denimo lahko naslednja merila: mesečno število obravnavanih pravdnih zadev; število prič v posamezni pravdni zadevi; število obravnav v posamezni pravdni zadevi; obseg pripravljalnih spisov v posamezni pravdni zadevi; odzivni čas do posamezne obravnave; število sodb posameznega sodnika, ki so bile razveljavljene, in podobna merila, ki ocenjujejo uspešnost sodnika glede na kakovost, hitrost in gospodarnost njegovega dela.
Vsako od meril mora imeti postavljene ciljne vrednosti, ki se določijo glede na prejšnja povprečja. Američani pravijo, da je pri določanju meril najpomembneje, da so SMART, kar pomeni specifična (specific), merljiva (measurable), usmerjena v dejanja (action oriented), realistična (realistic) in časovno opredeljena (time bound). Čeprav popolnoma pravičnega sistema nagrajevanja na svetu ni, je tovrstni mednarodno uveljavljeni sistem gotovo pravičnejši od uravnilovke ali subjektivnega nagrajevanja. Pri določanju meril za sodnike je izredno pomembno, da so to le merila, na katera imajo sodniki vpliv.
Merjenje uspešnosti zaposlenega je ključ do uspešnosti!
Ko sem kot pooblaščenka uprave podoben sistem nagrajevanja uvedla v eni izmed slovenskih sicer gospodarskih družb, sem najprej naletela na strahovit odpor. Sčasoma pa se je med zaposlenimi razvila zdrava tekmovalnost. Uspešnejši posamezniki so bili za svoje delo končno spodobno nagrajeni, kar jih je motiviralo k še boljšim rezultatom.
Zanimivo je, da so si zaposleni za vsak mesec vnaprej v preprosti excellovi tabeli lahko sami izračunali, kolikšno nagrado bodo prejeli, če bodo dosegli ali presegli ciljne vrednosti pri posameznem merilu. Tako je bilo tudi moje delo vodje precej olajšano, saj mi ni bilo treba nagrade deliti le glede na mojo subjektivno presojo. Tistim manj uspešnim pa je bilo onemogočeno, da bi kot vzrok za nižjo plačo razvijali teorijo zarote in krivic. Merila so bila namreč za vse zaposlene v oddelku enaka, jasna, pregledna in znana vnaprej.
Zelo sem morala paziti, da je bila nagrada dovolj visoka, da je zaposlene dovolj motivirala k boljšim rezultatom. Ob tem pa sem morala vedno spoštovati načelo, da se delež mase plač v prihodkih ne sme povečevati. To je bilo dokaj preprosto, saj je bil eden od najpomembnejših meril prav prihodek. Zanimivo je, da je bilo eno od meril tudi znižanje stroškov.
Zaposlene sem namreč želela motivirati, da na področju, za katerega so bili odgovorni, poslujejo s čim nižjimi stroški, del prihranka pa se je tako prelil v njihovo nagrado. In kar je najpomembneje: največjo korist od tovrstnega nagrajevanja je imela družba, saj so prihodki družbe presegli načrtovane, stroški pa so zaostajali za načrtovanimi.
Čeprav pri nagrajevanju sodnikov prihodek ne bi bil eno od meril, pa modela zanje ne bi bilo nič teže postaviti, saj bi se ta vezal na maso denarja za nagrajevanje. Če je prihodek pomemben pri ustvarjanju dobička ali pozitivnega razmerje med prihodki in izdatki na področju gospodarstva je za področje javnega sektorja ali primer za sodnike pomemben podatek strošek v posameznem postopku ali konkretnem dejanju. Osnovni cilj pri izvrševanju postopkov sodnikov je doseči konkreten rezultat na primer sodbo s čim manj stroški.
Manj stroškov sodišča (ali postopka) pomeni hkrati manj stroškov strank v postopku!
Čas je že, da tudi javni sektor izpostavimo notranji konkurenci.
Tudi v javnem sektorju bi morali vzpostaviti notranjo konkurenčnost na podlagi nagrajevanja uspešnosti, ki je v gospodarstvu že nekaj časa ključ za doseganje boljših rezultatov. Koristi od tega bi imeli vsi! Davkoplačevalci bi bili bolj zadovoljni, saj bi bile javne storitve hitrejše, boljše in verjetno tudi cenejše. Država bi za javni sektor porabila manj denarja. Bolj zadovoljni bi bili tudi tisti bolj sposobni in učinkoviti zaposleni v javnem sektorju, ki so ga doslej pogosto zapuščali, saj sta jih dušila uravnilovka in skrivanje njihovih manj učinkovitih sodelavcev za "kolektivizmom". Ti uspešni posamezniki bi bili za svoja prizadevanja končno primerno nagrajeni.
Mag. Maja Nosan je strokovnjakinja za nagrajevanje in direktorica zasebnega svetovalnega podjetja. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
roža
Gost
|
| Objavljeno: 23 Mar 2006 08:25 Naslov sporočila: Kriteriji, kazalci in merila ocenjevanja dela |
|
|
Sama bi dodala, da je dejansko potrebno namesto plač sodnikov govoriti o metodologiji nagrajevanja po učinku, To pa ni mogoče brez jasnih kriterijev, kazacev in meril s katerimi je mogoče ocenjevati delo sodnikov.
Prav tako se strinjam, da je za ocenjevanje sodnikov potrebno vključiti nepristranski nadzorni organ, ki bo po objektivnih merilih in kvalitetnimi kazalci omogočal objektivno oceno dela ter stimulativno nagrajevanje po rezultatih dela in ne samo po položaju sodnika. Obstoječi sistem napredovanja in nagrajevanja sodnikov nima nobene zveze z delom, ampak so pomembni drugi pogoji.
Posledica so sodni zaostanki, ki so večinoma posledica neučinkovitega pravosodnega sistama in izrabjanja sodniške funkcije ter zakonske regulative, ki sodnikom omogoča zlorabo sodne funkcije in določil zakonov po svojih merilih (subjektivnih potrebah in interesih).
Dejanski interes sodnikov je zato z zavlačevanjem postopkov in sodnimi zaostanki sistematično izsiljevati izboljšanja svojega položaja (tudi v obliki višjih plač), kajti s tem ustvarjajo družben problem in splošno škodo za davkoplačevalce in stranke v postopku v svojo korist in korist odvetnikov ter tistih strank, ki si kupujejo pravico ali kupijo laž zato, da ta postane "pravno formalna resnica".
Na takšni laži (ali pravno formalni resnici) temelji pravosodni sistem, ki neposredno podpira kriminal in korupcijo, saj ima od tega največjo korist.
Če bi imeli ustrezno metodologijo vrednotenja dela sodnikov in drugih javnih uslužbencev potem država ne bi bila tako draga (ali razsipniška) na škodo državljanov in gospodarstva. Manjši stroški so eden od najpomembnejših kazalcev za kavaliteto dela sodnika ali drugega javnega uslužbena.
Ta kazalec bi moral biti eden od najpomembnejših pri opredeljevanju uspešnosti dela, potem bi ne bilo sodnih zaostankov, saj bi sodniki bili stimulirani za bolj strokovno in kvalitetno delo, ki se kaže v odgovornem odnosu do dela in kakovostnih produktih (primer odločitvah in sodbah). Če sodnik ne opravi dela kakovostno potem je podvržen večji stopnji tveganja za pritožbe in izpodbijanje sodbe.
Z obstoječim sistemom sodniki svojo lastno (ne)odgovornost prenašajo na stranke v postopku in odvetnike, ki so, ob sodnih izvedencih in ostalih udeležencih, glavni akterji dolgotrajnih postopkov in slabih odločitev na sodišču. Zato se v celoti strinjam z mnenji predlogi in stališči ZŽPN, da so nujne spremembe, kot jih navaja združenje žrtev pravosodnega nasilja in potrjuje tudi ta anketa.
http://ovpn.mojforum.si/ovpn-about101.html |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
