|
Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN Kratek opis vašega foruma
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Administrator Administrator foruma
Pridružen/-a: 27.12. 2005, 13:53 Prispevkov: 218
|
Objavljeno: 18 Feb 2007 19:20 Naslov sporočila: Ustanovitev društva CZPNN |
|
|
OBVESTILO ZA JAVNOST
Javnost Republike Slovenije obveščamo, da so večinoma bivši člani Civilnega združenja za nadzor nad institucijami, bivšega Območnega odbora za Gorenjsko, ki je bil v juniju 2006 ukinjen zaradi previsoke kritičnosti do policije, tožilstva, sodstva in do advokature, včeraj v pretek dne 16.02.2006 med 18:00 in 20:00 uro v Lescah na Gorenjskem ustanovili novo slovensko civilno združenje z imenom
CIVILNO ZDRUŽENJE ZA PRAVIČNOST, NAPREDEK IN NADZOR
To napredno civilno dejanje civilne družbe na gorenjskem se je zgodilo v prisotnosti kakšnih 40 prisotnih ljudi kot je uvodoma navedeno večinoma bivših članov Civilnega združenja za nadzor nad institucijami. Temu civilnemu dejanju je prisostvoval eden od novinarjev časopisa delo in eden od novinarjev pol tednika Gorenjski Glas Kranj, eden od novinarjev Nedeljskega dnevnika se je sicer opravičil vendar je zagotovil, da bo v Medeljsekm dnevniku objavil povezano s tem dejanjem primerno reportažo. Ljudstvo na gorenjskem je na istem mesti kot lansko leto dne 24.03.2006 ponovno in še enkrat soglasno izvolilo za svojega predsednika Radeta Stanića, Kamna Gorica 65, iz Kamne Gorice. Soglasno je bil izvoljen tudi Upravni odbor novega Civilnega združenja za pravičnost, napredek in nadzor ter drugi organi tega združenja. Sprejeti so bili soglasno vsei akti novega civilnega združenja (Ustanovni akt civilnega združenja, Pravilnik o vodenju članstva, Pravilinik o članarini in Pravilnik o disciplinskem postopku in disciplinski komisiji).
Na ustanovnem občnem zboru je bilo jasno potrejeno, da je ljudstvo na gorensjkem odločeno iti svojo pot naprej k svoji pravičnosti in k svojem napredku ter da se ne bo odreklo nadzora nad državnimi intitucijami. Novo civilno združenje je ustanovljeno za območje celotne Republike Slovenije kar pomeni da lahko ustanavlja svoje območne in mestne odbore ne glede v katerem delu države so. Tega očitno ni mogla preprečiti niti gorenjska policija niti tožilstvo, še manj pa gorenjsko sodstvo.
Vse kaže na to, da je ljudstvo očitno zakon. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Mare član
Pridružen/-a: 18.01. 2006, 20:12 Prispevkov: 16
|
Objavljeno: 21 Feb 2007 22:33 Naslov sporočila: Izjavni poziv |
|
|
JAVNI POZIV
Novoustanovljeno Civilno združenje za pravilnost, napredek in nadzor poziva ljudstvo iz gorenjske regije, se v čim večjem številu prijavijo v v članstvo našega civilnega združenja. Upravni odbor zlasti poziva v članstvo tiste ljudi, ki so imeli kakršne koli težave in slabe izkušnje s policijo, tožilstvom, advokaturo in sodstvom ter z notarji, pa tudi z drugimi lokalnimi državnimi institucijami kot so občine upravne enote, davčni uradi inšpekcijske službe in podobno. V naše združenje se lahko včlanijo vse osebe ki se čutijo, da do žrtve pravosodnega nasilja tako stare, mlade in mladoletne osebe, ki imajo privolitev svojih staršev.
Obenem obveščamo ljudstvo iz gorernjske regije, da na našem sedežu Alpska cesta 62, 4248 Lesce odajo pisne prijave, v primerih da so posamezniki imeli karšne koli slabe izkušnje z določenimi državnimi organi ali posamezniki zaposlenimi v njih, ki merijo na protiustavna in proti zakonita ravnanja ali ravnanja ki imajo znake nepravilnega vedenja do strank in izkazujejo sume, da so bile posameznikom ali skupini kršene njihove temeljne človekove pravice in svoboščine.
Prosimo, da morebitni prizadeti posamezniki oddajo svoje prijave v pisni obliki in lastoročno podpisane.
Še posebej prosimo, da prizadeti posametniki ali skupine oddajo svoje prijave v primerih če so imeli slabe izkušnje s policijo, tožilsvi, sodstvom, advokaturi ali z notarji. Prijave sprejemamo vsak dan od 9:00 ure do 17:00 ure vključno tudi z sobotami, nedeljami in prazniki.
Ker razpolagamo z skupino pravnikov bodo prijavljeni primeri v določenem doglednem času pravno obdelani. Svetujemo tudi s področja davčnega in tržnega ter delovnega prava iz z drugih področij.
S spoštovanjem!
Upravni odbor Civilnega združenja za pravičnost, napredek in nadzor, s sedežem Alpska cesta 62, Lesce, ki ga zastopa predsednik Rade Stanić iz Kamne Gorice, (v nadaljevanju besedila CZPNN) posreduje za javnost sledeče
O B V E S T I L O
Obveščamo javnost, da sta dne 07.07.2008 ob 8:00 uri pred stavbo Vrhovnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 LJUBLJANA, dava naša člana BOŠTJAN SEBASTRJAN VERDELI in FRANC SMRKE oba iz okolice VRHINIKE v znak protesta proti delu pravosodja začela gladovno stavko, ki jo nameravata izvesti do konca.
Člane CZPNN opozarjamo, na možnost masovnega zbiranja tako članov CZPNN kot drugih državljanov na naslovu gladovne stavke naših dveh članov. Za to prosimo, da se člani na to pripravijo in da bodo pripravljeni na poziv upravnega odbora za masovno udeležbo pred stavbo Vrhovnega sodišča v Ljubljani.
S spoštovanjem!
V Lescah, dne 07.07.2008
CZPNN
UPRAVNI DOBOR |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Mare član
Pridružen/-a: 18.01. 2006, 20:12 Prispevkov: 16
|
Objavljeno: 01 Apr 2007 17:31 Naslov sporočila: 1. sestanek UO |
|
|
1. SEJA UPRAVNEGA ODBORA
Na 1. seji Upravnega odbora, ki je bila dne 30.03.2007 ob 18:00 uri v Kranju, je bilo govora o trenutnem stanju v CZPNN in ukrepih zoper delovanje gorenjske policije, tožilstva in sodstva ki ga te tri institucije izvajajo od 15.01.2007 dalje proti bivšim članovm bivšega Civilnega združenja za nadzor nad institucijami, Območnega odbora za Gorenjsko. Namreč v letu 2006 od 11.07.2006 dalje je gorenjsko pravosodje izdelalo načrt za unićenje civilne inicijative na gorenjskem, ki je v svojem delovanju proti gorenjskem pravosodju deloval zelo kritično, skladno z spornim stanjem v gorenjskem pravosodju. Na to se je odzvalo gorenjsko pravosodje na zelo perverzen in zelo nezakonit ter nasilen način. Od ustanovitve Območnega odbora za Gorenjsko je bil ta odbor tarča napadov gorenjskega pravosodja. Napadi tega pravosodja na Območni odbor za Gorenjsko so se izvajali otrganizirano in po obrabljenem oziroma iztrošenem receptu. V spregi z gorenjskim pravosodjem je delovalo tudi CZNI kot krovna civilna organizacija katere je bil del tudi Območni odbor za Gorenjsko. Odkrito je bilo, da se je vodstvo CZNI "spajdašilo" z Radovljiškim notarjem Stanetom Krainerjem, ki velja na gorenjskem za zelo sporno osebo ki kot taka ne sodi v vrste oseb, ki bi lahko imele na razpolago državna pooblastila in državno podporo.
Napadi so bili zlasti izvajani na takratnega predsednika Območnega odbora za Gorenjsko Radeta Stanića.
Na več sestankov CZNI v Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru je vedno bilo bolj jasno, da gorenjski oddelek CZNI ne bo obstal pod vodstvom njegovega predsednika Radeta Stanića. Najprej je bilo načrtovano, da se z mesta predsednika Območnega odbora za Gorenjsko odstrani Radeta Stanića kot predsednika. Ker je bilo ugotovljeno, da člani Območnega odbora za Gorensjko enako mislijo kot njihov predsednik je prišlo do odločitve, da se v celoti ukine Območni odbor za Gorenjsko, kar je tudi bilo dne 11.07.2006 storjeno. Območni odbor za Gorenjsko je bil prisiljen zaprositi Območni odbor za Pomurje in Koroško za to, da člane iz gorenjske regije ta območni odbor, ki ga je vodila takratna predsednica Ljubica Jančič iz Maribora vzame pod svojo streho. Tudi to je bilo storjeno a žal ne za dolgo, aj so razprtije in nesoglasja v CZNI naredile svoje. Vsa reševanja Območnega odbora, ki so bila izvajana skoraj do konca leta 2006 so padla v vodo.
Poleg ukinitve Območnega odbora za Gorenjsko je predsednik CZNI kot krovnega združenja pri Policijski postaji v Radovljici proti Radetu Staniću vložil svojo kazensko ovadbo, ki jo je pozneje prejelo Okrožno sržavno tožilstvo v Kranju. V letu 2006 (druga polovica leta) je gorenjsko pravosodje načrtovalo in sklenilo, da se z zlorabo kazenske zakonodaje v letu 2007 napade bivšega predsednika Območnega odbora za Gorenjsko Radeta Stanića kar je tudi bilo storjeno.
Akcija gorenjskega pravosodja se je proti Staniću v resnici začela takoj po novem letu 2007 tako, da je Okrožno sodišče v Kranju, Preiskovalni oddelek, Zoisova cesta 2, Kranj, po svoji dežurni preiskovalni sodnici Metki Radjenović v preiskovalnem postopku izdalo svojo odredbo s katero je odredilo, da se v Stanićevi pisarni na naslovu Alpska cesta 62, v Lesacah in na njegovem domu na naslovu Kamna Gorica 65, v Kamni Gorici opravita hišni preiskavi. Namen teh dveh hišnih preiskav je bil, da policija Policijske postaje Radovljica na teh dveh naslovih najde in zaseže vso dokumentacijo ki se nanaša na članstvo gorenjskih članov CZNI v Območnem odboru za Gorenjsko. Še posebej je policija iskala pristopne izjave in blagajniške prejemke kot potrdila o plačani članarini, članov CZNI, Območnega odbora za Gorenjsko. Sodna odredba je bila izdana dne 15.01.2007 in je veljala od 16.01. do 19.01.2007. S tako odredbo je policija najprej delovala na terenu in sicer tako da je nadlegovala nekatere bivše člane bivšega Območnega odbora za Gorensjsko. To so bili Nikolaj Ješe, Srednja Dobrava 1, Kropa, Husein Aščič, Kamna Gorica 3/H in še eden bivši član, za katerega za enkrat imena ne bomo objavili v javnosti.
Vzporedno s tem je policija Stanića klicala po telefonu in zahtevala od njega, da se Stanić javi na Policijsko postajo v Radovljici zaradi razgovora. V resnici je policija izrabljala zasedenost Stanića z delom, da se dobijo podlage za njegovo aretacijo, češ da se Stanić policiji izmika kar bi lahko imelo elemente begosumnosti. Nadlegovanja treh članov so trajala od 16.01 do 19.01.2007 in so "izsledki policije" bili izrabljeni za utemeljenost Sodne odredbe Okrožnega sodišča v Kranju, Preiskovalnega oddelka , |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Mare član
Pridružen/-a: 18.01. 2006, 20:12 Prispevkov: 16
|
Objavljeno: 15 Jun 2007 23:14 Naslov sporočila: komentar na SS eDnevnika |
|
|
KRANJ 15.06.2007:
Glede na razmere v gorenjskem oziroma slovenskem pravosodju in sodstvu bo Civilno združenje za pravičnost, napredek in nadzor (v nadaljevanju besedila CZPNN) od Vlade Republike Slovenije zahtevalo, da se v slovenskem sodstvu oziroma pravosodu v najkrajšem možnem času uvedejo izredne razmere in uredi stanje, ki je v tem trenutku izreno delikatno.
Poznavalci razmer v slovenskem pravosodju oziroma sodstvu opozarjajo, da slovenko pravosodje oziroma sodstvo oziroma zaposleni bv teh dveh nikoli do slej ni tako perverzno kršilo določila Rvropske konvencije za človekove pravice in določila Ustave Republike Slovenije, ki izvira iz te listine.
Da sta slovensko pravosodje in sodstvo zelo sporna že dolgo ni nobena skrivnost ali dilema. To kar se dogaja v zadnjem času v slovenskem pravosodju pa presega vsako mejo zdravega razuma in vse pravne norme kar kaže na visoko stopnjo kaotičnosti v slovenskem pravosodju. Člani CZPNN so zelo zaskrbljeni nad stanjem v slovenskem pravosodju in nad ležernostjo najvišjih državnih organo ko gre za ta zaskrbljujoči pojav, krni ugled slovneke države tako doma kot v svetu. V slovenskem pravosodju sta se jasno določili dve strani, ki jim ljusdvo reče mi in naši ter oni in njihovi. Ta razdelitev med našimi in njihovimi je dokončno jasno razmejena in definirana. Tako stanje je logična posledica izredne agresicnosti in pokvarjenosti oseb zaposlenih v pravoasodju, ki so zaradi take organizacije v pravosodju neodgovorne in se počutijo kako se jim ne more zgoditi nič posebnega.
Poznavalci razmer znajo povedati, da so zlasti problematili segmenti policije čeprav v manjšem obsegu in v večjem obseku tožilstvo, sopdstvo in advokatura. Torej problematičen je represivni del slovenske oblasti, ki si skozi trajni sodniški mandat zamišlja svojo večno oziroma trajno vladavino nad ljudstvom nekako tako kot si jo je lastila bivša Zveza jugoslavije in bivša Zveza komunistov Slovenije kot idejni in politični potomki bivšega udbovskega režima, ki mu eni rečejo tudi udbo-mafijski režim. Članstvo CZPNN zelo moti poniževanje ljudstva v teh segmentih sistema v smislu zaničevanja, nepotrebna preganjanja ljudi in zlasti po krivem kaznovanje s predhodno kriminalizacijo nedolžnih posameznikov. Kaj si slovensko pravosodje želi doseči s takim svojim odnosom do ljudstva je seveda težko v tem trenutku z gotovostjo ugotviti. Dobiva se občitek v javnosti, da se želi veliko maso ljudi s prehodno namerno kriminalizacijo posameznikov in z namernimi ter nepotrebnimi kazenskimi pregoni spraviti v položaj v katerem bi bili namerno krivično kriminalizirani ljudje v končni fazi po krivem kaznovani.
Vse kaže na to, da tako stanje potrebujejo osebe zaposlene v pravosodju ki z zlorabo svojih uradnih položajev in uradnih pravic iščejo prostor za favoriziranje svojih potomcev, ki bi po takem in drugačnem odhodu sporne pravosodne klike in njenih potomcev slednji vstopili na njihovo mesto v pravosodju (policiji, tožilstvu, sodstvu in advokaturi), z lažno oceno kako so poromci pravosodne klike edini pošteni in primerni za prevzem vodenja slovensekga pravosodja.
Poznavalci razmer v slovenskem sodstvu namreč opozarjajo na to, da se neizbežno želi doseči na eni strani manjšinsko število "večno poštenih" in na drugi strani ogromno število slovneskih prebivalcev prikazanih kot barabe, kriminalci in kot neprimerni za vodenje represivnega dela slovenske oblasti. Na to kaže dejsvo, da se na eni strani iz dneva v dan večinoma nedolžne ljudi po nepotrebnem kriminalizira in kazensko preganja ter da se jih v končni fazi po krivem obsoja in da se na drugi stani ljudi iz sestave slovenskega sodstva v kriminalnih situascvijah prikriva in oprašča njihove odgovornosti za storjena očitna kaniva dejanja in kriminalna dela. Globalno tako stanje vodi v zelo delikatno stanje v slovenskem pravosodju ker se pravosodje ves čas kriminalno izobražuje in dopolnjuje s svojimi šolanimi kriminalci, na drugi strani pa velika večina ljudsatva dobiva lastnosti kriminalne mase, ki jo kot tako razglašajo osebe zaposlene v slovenskem pravosodju čeprav te iste osebe dobro vedo, da temu ni ztako.
Poznavalci razmer imajo za svoje navedbe tudi številne argumente. Eden o takih argumentov je tudi ta, da se slovenski del kazenske oblasti v kazenskih postopkih sploh ne želi ukvarjati z ugotavljanjem razlogov zaradi katerih je prišlo do določenih kazenskih primerov tem več nedolžno svojo žrtev kaznujejo brez, da bi žrtve dobila možnost v kazenskem postopku uporabiti svoje dokaze s katermim žrtev lahko dokaže svojo nedolžnost. Pri tem se predtavniki pravosodja oziroma spornega sodstva sploh ne ukvarjajo kakšna teža za nedolžnega človeka je dejanje kaznovanega po krivem in kakšne učinke ima tako pravosodno kriminalno dejanje na psiho nedolžnega posameznika.
Poleg vseh drugih slabih učikov pravosodnega kriminala, ki ga izvaja slovensko pravosodje nad ljudmi je kriminalno pravosodno dejanje namerne kriminalizacije nedolžnega posameznoka in v končni fazi njegovo kaznovanje po krivem ena od najbolj krutih oblik nasilja, ki ga slovensko pravosodje namenoma izvaja nad ljudsvom. Tako stanje neizogibno šelje v razmerje na eni strani 150.000 "poštenih" in zaposlenih v pravosodju in na drugi strani 1.850.000 "barab" brez osebne sreče, brez premoženja in brez možnosti zdraveha razvoja osebnosti večinskega dela slovenskega ljudstva innjegovih posameznikov ter njihovih potomcev.
Torej ali lahko govorimo o perverznem zločini manjšinskega "poštenega" dela slovneskega ljudstva nad večinskim "nepoštenim" delom ali ne?
Menimo, da...
Po tem se vsiljuje zelo nijno vprašanje, ki zahteva odgovr, ali rabino kriminalce zaposlene v slovneskem pravosodju ali ne, ali bomo pristali na tako obravnavanje poštene večine slovenskega prebivalstva ali ne in na številna druga delikatna vprašanja.
Faza izkanja odgovorov na ta vprašanja je v teku in do teh odgovorov na ta vprašanja seveda mora priti, če ne na drugačen način pa z uvedbo izvrednih razmer v slovenskem pravosodju, ugotavljamen stopnje kriminalnosti posameznikov v njemu, z njihovim sankcioniranjem in z njihovo opravileni iz pravosodja. To se bo lahko doseglo na način, da nova oblast peisluhne civilni slovesnki družbi in opravi svoje delo čiščenja kadrovske pravne nesnage iz slovenskega pravosodja ali nove slovenske oblasti ne bo.
Pri tem pa je potrebno opozoriti na to, da ljudsvo v Republiki Sloveniji že dolgo pogreša svojo ljudsko oblast in ne udbo-komunistično oblast, ki nima nobenega človeškega odnosa do ljudstva in je iz dneva v dan temu vedno bolj tako.
V čem je v resnici problem?
Problem kar zadeva gorenjsko pravosodje je v osebah zaposlenih v njemu, ki se ne morejo in ne morejo odreči dolgletnih privilegijev, ki so se leta in leta tako reči "ujedali" v potomce bivše Komunistične partije Jugoslavije in Komunistične partije Slovenije. Poznavalci razmer v gorenjskem pravosodju opozarjajo na izredno nervozo zaposlenih v tem delu slovenskega pravosodja. Določene sodne osebe v gorenjskem pravosodju se enostavno ne morejo kontrolirati več. Te osebe so se spustile v spor z napačno stranko, to je ljudstvo Republike Slovenije nad katerim je od leta 1991 izvajan perverzen pravosodni zločin, ki ga je izvedlo to isto nervozno osebje.
Vir: http://www.ednevnik.si/entry.php?w=zdruzenjezpn&e_id=29267
http://www.dossierkorupcija.com/forum2/forum_posts.asp?TID=997&get=last#6433 |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Boris kapitan
Pridružen/-a: 12.02. 2006, 08:50 Prispevkov: 86
|
Objavljeno: 24 Sep 2007 09:49 Naslov sporočila: Delovanje civilnih iniciativ |
|
|
Spoštovani gostje,
Čestitke CZPNN za dober članek z zvezi s pravnjem denarja!
Očitno Prijatelj in Pop premalo poznata delovanje CZPNN in ga ocenjujeta bolj po objavah na forumu, ki so glede na preteklost bolj v negativnem, kot pozitivnem smislu.
Mogoče CZPNN premalo svoje uspehe potrjuje s konkretnimi razultati, na primer objavljeni dokumneti, kot je bil zadnji v Delu ali pohvalami žrtev pravosodja.
Pohval za delovanje civilnih iniciativ je premalo in uspehi niso dovolj promovirani, zato učinki delovanja raznih društev in združenj niso tako odmevni ter učinkoviti.
V ustanovni pogodbi ZŽPN (v enem od predhodnih sporočil) je navedeno tudi skupno delovanje pravnih oseb s področja pravosodja na področju obveščanja javnosti in delovanju skupnih medijev, ki bodo bolj učinkoviti pri promociji delovanja civilnih iniciativ.
Verjetno stanje na področju civlilnih iniciativ v Sloveniji najbolj pozna Feliks in bi lahko podal več kokretnih dobrih primerov. Kolikor poznam njegova stališča je prav ZŽPN bilo ustanovljeno zato, da koristi vsem, ki se povezujejo in sodelujejo v organizirano dejavnost delovanja žrtev pravosodja.
O kakšnem združevanju in postopku govori gost CZPNN mi ni jasno, verjetno ima v mislih svoje združevanje ne povezovanje in sodelovanje, ki ga zastopa in organizirano izvaja ZŽPN. Seveda bo o tej svoji ceni in hitrosti združevanja odločalo CZPNN samo.
Cilji združevanja v ZŽPN so znani (navedeni v enem predhodne sporočilu) in usmerjeni v povečanje učinkovoitost delovanja civilnih iniciativ in koristi žrtev pravosodnega nasilja. Združevanje je smiselno, če koristi vsem, ki se združujejo in prav ta osnova je temelj za delovanje ZŽPN. A je na primer povezovanje in sodelovanje v ZŽPN za določeno civilno iniciativo koristno ali ne, in zakaj ne, že ve vsaka takšna civilna iniciativa. S tem se v ZŽPN sploh ne obremenjujemo.
Vsak posameznik in pravna oseba ima absolutno primarno pravico odločati o svojih interesih in potrebah delovanja, a nekateri so res zadovoljni s svojim vrtičkom in so včasih za obrambo svojega vrtička pripravljeni tudi kritizirat in blamirat druge, kot spodbujati povezovanje in sodelovanje. To verjetno res ni najbolj primerna lastnost za zdrave odnose in podlaga za dobro povezovanja in sodelovanja.
Nerazumljiva in zanimiva je reakcija gosta CPZNN, ko omenja neko užaljenost, saj verjetno Prijatelj ni imel v mislih CZPNN ali pač, ko je govoril o vrtičkarjih. Mogoče gost CZPNN svojo organizacijo uvršča med vrtičkarje, saj tako je razumenti, če upoštavamo ljudski pregovor, ki pravi: "Če mački na rep stopiš, pa za cvili!"
Iz ZŽPN želimo CZPNN še naprej uspešno in učinkovito delovanje!
Vir: http://www.dossierkorupcija.com/forum2/forum_posts.asp?TID=476&get=last#7081 |
|
Nazaj na vrh |
|
|
juhej novinec
Pridružen/-a: 07.10. 2007, 20:37 Prispevkov: 1
|
Objavljeno: 07 Okt 2007 21:35 Naslov sporočila: Obvestilo za javnost |
|
|
KRATKO OBVESTILO ZA JAVNOST
Javnost obveščamo, da zadeva "Benedičič" še vedno nerešena in da v tem trenutku kaže, da se zadeva ne bo tako hitro rešila. Gospod Peter Benedičič je še vedno v zatočišču CZPNN in živi ločeno od svoje družine oziroma od svojih najdražjih. Okrožno sodišče v Kranju je za Benedičičem zazpisalo tiralico za to so Benedičiča iskali policisti na njegovem domu Pševo 22, Kranj. Glede na slednje, pa bi lahko rekli, da se zadeva "Benedičič" dramatizira. Glede na pismo Okrožnega sodišča v Kranju naslovljenega na CZPNN lahko z gotovostjo trdimo, da država Republika Slovenija še vedno vztraja pri svojih nasilnih akcijah, za to bo gospod Benedičič do nadaljnjega ostal v zatočišču CZPNN.
V konkretnem primeru lahko vidimo do kakšne mere je napačna naša zakonodaja in do kakšne stopnje sega nesposobnost in primitivizem posameznikov iz segmenta pravosodja Republike Slovenije. Torej, v konkretnem promeru gre za praktičen primer pravosodnega nasilja nad državljanom Republike Slovenije kot posameznikom. To nasilje se izvaja za vsako ceno in je brez logične in stvarne ter pravne podlage.
Kakorkoli se izračuna ta nesposobnost in primitivnost določenih posameznikov iz sestave Slovenskega oziroma Gorenjskega pravosodja se pride do zaključka, da gre za pohlepo določenih posameznikov iz pravosodja po tujem, v konkretnem primeru po skupnem družinskem nepremičnem premoženju last družine Benedičič. Slednje je dejstvo, ki se ga ne more zanikati, saj žalostna zgodba družine Benedičič iz dneva v dan postaja bolj celovita in bolj jasnega kontrasta. Iz dneva v dan je bolj jasno, da družino Benedičič uničuje Slovensko pravosodje (policija, tožilstvo, advokatura in sodstvo). To nasilje oziroma zatiranje družbe Benedičič se izvaja namenoma in odplačno. Torej, ne gre za naključje in za morebitno pravno zmoto.
Sedaj bomo osvežili žalostno zgodbo družine Benedičič.
Zgodba se je začela že v bivši Jugoslaviji. Zavedajoč se dejstva, da se po podpisanih mednarodnih sporaumih Republika Slovenija lahko brez vojne priključi zahodu, je njena odcepitev od takratne matične skupne države bila ne problematična. Takratna Slovenska politika (še pred definitivnim razpadom Jugoslavije) je dobesedno ponorela, pri čemer se ni kaj dosti zavedala, da ji v anus poriva prst takratni Nemški diplomat z imenim Genshar. Republika Slovenija je pred svojo osamosvojitvijo prenehala izpolnjvati svoje obvesznosti do takrat še skupne države Repiublike Jugoslavije, kar je takrat bila svojevstna napaka in politična posebnost takratne Slovenske politike. Tej posebnosti ne bomo rekli kriminalna posebnost, o tem naj presodijo bralci sami. Tako kot v vseh takih in podobnih primerih po svetu se je tudi v našem primeru pred osamosvojitve politika potegovala za denar in si ga je na razne načine kopičila, da svoje preživetje po osamosvojitvi.
Tudi tega nebi mogli takratni Slovenski politiki zameriti, saj so takratne razmere v bivši Jugoslaviji bile naravnost idealne za finančne manipulacije in malverzacije te ali one politike, pri čemer v tistem času niti ni bilo toliko pomembno za katero državo in politično opcijo v resnici gre. Dejstvo je, da je določen (ne mali kapital), ki ga ni knjižila Banka Slovenije na znane načine prispel na območje Avstrijske Koroške oziroma na območje Republike Avstrije in da tega kapitala (denarja) ob njegovem prispetju ni knjižila Narodna banka Avstrije. Če hočemo priznati ali če tega nočemo je taki kapital (denar) bil črn denar ali kot mu moderno rećejo umazani denar, za katerega je obstajala nevarnost, da propade kot ogromen kup papirja brez vrednosti. No, naša takratna politika v katero ne sodi na primer takratni DEMOS nebi bila politika, če nebi našla rešitev za tako natečen črni kapital. Do te faze se še vedno takratni politiki ni dalo zameriti za njeno početje in njene takratne denarne malverzacije.
Takrat je v tej fazi kazalo, da politika finančno malverzira v dobro Republike Slovenije, ki se je z nepotrebno Slovensko vojno dokončno ločila od bivše Jugoslavije, torej v dobro samostojne države. Ni bilo nobeno naključje to, da se zgodba o črnem denarju še danes dogaja ravno na območju Avstrijske Koroške, torej v območju v katerem živi naša narodnostna manjšina, ki nikoli prej ni imela toliko svojih bank in posojilnic ter nekakšnih registriranih zadrug z omejenim jamstvom, med katere spada najbolj problematična Posojilnica Bank Borovlje. Za to dvojezično območje je vedno veljalo, da je bilo pod močno kontrolo bivše Jugoslovanske Udbe, po Jugoslovanski udbi pa je to območje ostalo pod kontrolo takratne Slovenske politike in njenih določenih večinoma tajnih služb oziroma njene agenture. Govori se, da je takratna Slovenska politika rešila svoj črni kapital tako, da je angažirala posojilnice, banke in zadruge s sedežem v Republiki Avstriji oziroma na območju Avstrijske Koriške, da so se ti sumljivi finanančni subjekti odplačno deklarirali kot "Avstrijski kreditodajalci" ki so s pomočjo takratne Slovenske politike mimo Zakona o deviznem poslovanju s tujino (Ur. l. RS št. 1/91-I, z dne 25.06.1991) zadolžili ogromno večino slovesnkih domačih iseb s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji in pravnih oseb s sedežem v sedaj samostojni Republiki Sloveniji. Finančni subjekti v Republiki Avstriji so slovenskim domačim osebam (fizičnim in pravnim) prikrivale svojo idnetiteto in so kot take s Slovenskimi domačimi osebami podpisali na sto tisoče protizakonitih kreditnih pogodb. Ob tem so tuji finančni subjekti slovenskim državljanom vešče prikrivali izvor denarja, ki so ga dajali kot kredit.
V to mrežo pralcev denarja sta se ujela tudi zakonca Draga in Peter Benedičič, ki naj bi nič slabega sluteč v letu 1995 z Posojilnico Bank Boprovlje sklenila dve sporni kreditni pogodbi. Prva kreditna pogodba naj bi bila vredna takratnih 400.000,00 ATS in druga 140.000,00 ATS, torej skupaj 540.000,00 takratnih ATS. Zakocema Benedičič se takrat niti sanjalo ni, da se je s podpisoma spornih dveh kreditnih pogodb v resnici začela njihova trajna agonija, ki ju bo sao v 12-ih letih ta napaka pripaljala do ene od najhujših družinskih katastrof in do popolnega družinskega propada, ki se te dni zaključuje. Obe kreditni pogodbi naj bi bili najprej izpisani v nemškem jeziku tako, da zakonca Benedičič nista vedela kaj sta podpisala. Po več kot pol leta sta zakonca Benedičič od "Avstrijskega kreditodajalca" prejela kreditni pogodbi v Slovenskem jeziku kar je bilo zelo prepozno, da bi se takrat pogajala o pogojih najetja in vračanja dveh "Avstrijskih kreditov." Ker je za morebitne spore iz spornih kreditnih pogodb bilo pristojno Avstrijsko pravo se je takratna Slovenska politika vešče izognila tudi tej nevšečnosti.
Kreditne zadve so namesto Banka Slovenije prvzela kar Okrajna sodišča v Repuibliki Sloveniji (Slovensko pravosodje) in Slovesnki odvetniki (Slovenska advokatura), ki sta dokazano nad Slovenskim ljudsvom izvršili hujši zločin od nacističnih zločinov izvršenih med drugo svetovno vojno. Slovenska advojatura je zakonca Benedičič pripeljala do Okrajnega sodišča v Kranju, to sodišče, pa je v letu 1995 in v ketu 1996 z zakoncema Benedičič sklenilo dva sporazuma o zavarovanju terjatve in izvršilo obremenitev njunih nepremičnin v obliki protizakonitega hipotekatbega jamstva.
Na opisan način (še vedno brez Banke Slovenije) sta zakoca Benedičič postala "Avstrijska dolžnika", Avstrijska Posojilnica Bank Borovlje, pa "Avstrijska upnica". Tako je čisto po tiho prenehala veljati pristojnost Avstrijskega in je prav tako čisto po tijo začela veljati pristojnost domačega Slovenskega prava. Z zamenjavo pravne pristojnosti se je organizirano pranje črnega kapitala začeto v Avstriji preneslo v nadaljnje pranje v Republiko Slovenijo. Zakonca Benedičič se še vedno nista zavedala pasti v katero ju je spravila takratna Slovenska politika. Zakonca tudi čutila nista, da sta iz poštenih posojilojemalcev "Avstrijskih dveh kreditov" sedaj postala umazana in nepoštena "Avstrijska dolžnika." Tako se je mučenje Slovesnkih državljanov sedaj nadaljevalo doma čeprav se je začelo na območju Republike Avstrije.
Zakoca Benedičič sta kot poštena državljana nameravala začeti s svojo zasebno poslovno dejavnostjo, ki jo je vodil gospod Peter Benedičič v vlogi samostoijnega podjetnika (s.p.). Zakonca sta načrtovala zgraditi boljši jitri za svoja takrat mladoletna tri odtroka, dva sina in eno hčerko, nista pa vedela in se nista zavedala tega, da jim bo to preprečiča takratna Slovenska politika z zlorabo Slovenskega pravosodja (advokature, policije, tožilstva in sodstva). V letu 1997 sta zakonca Benedičič zaprosila "Avstrijskega upnika" prej kreditodajalca za podaljšanje odplačilne dobe za odplačevanje dveh kreditov. Tej prošnji zakoncev Benedičič je "Avstrijski upnk" navidezno ugodil, za to sta zakonca Benedičič v letu 1997 v Avstriji podpisala dva aneksa k prej podpisanima dvama kreditnima pogodbama. Aneksa sta bila izpisana v nemškem jeziku tako, da zakonca nista vedela kaj v resnici podpisujeta. Po več kot 6 mesecev sta iz Avstrije prejela dva aneksa prevedena v Slovenski jezik in še vedno nista posumila v izpravnost teh dveh aneksov.
Nista namreč dva zase sporna aneksa prebrala.
Šele analiza CZPNN je pokazala, da sta zakonca Benedičič s podpisom dveh ankesov utrpela skrajšanje odplačilne dobe za dva kredita za čas treh let in ne podaljšanje odplačilne dobe za katerega sta dejansko prosila. Ta prefinjena natega je družino benedičič pahnila v hudo nesrečo kar je izkoristil Kranjski odvetnik Damjan Pavlin kot pooblaščenec "Avstrijske upnice" Posojilnice Bank Borovlje, za to je v letu 1999 pri Okrajnem sodišču v Kranju proti zakocema Petru Benedičiču kot dolžniku in Dragi Benedeičič in njeni mami Mariji Ušeničnik vložil en sam predlog za izvršbo s katerim je izterjeval za svojo stranko celotni znesek (oba keredita) v znesku 540.000,00 takratnih ATS. Tako izvršbo je Okrajno sodišče v Kranju s svojim Sklepom o izvršbi dovolilo.
Nadaljevanje sledi z plačilom uprnikove terjatve v znesku 40.000,00 DEM, ki jih nikjer ni....
Vir DK-OSA-Primer BENEDIČIČ |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Boris kapitan
Pridružen/-a: 12.02. 2006, 08:50 Prispevkov: 86
|
Objavljeno: 21 Dec 2007 14:58 Naslov sporočila: Sodelovanje v ZŽPN |
|
|
Spoštovani Jure in ostali,
Hvala za neformalen odgovor in vaše mnenje, čeprav v ZŽPN ne vemo o kakšni pogodbi o ustanovitvi nekega združenja ali ZŽPN govorite, saj je to že ustanovljeno. Tudi nam ni znano od kot vam takšne informacije o ZŽPN, kot jih navajate, citiram:
"Po mnenju Upravnega odbora CZPNN bi Pogodba o ustanovitvi skupnega ZŽPN bi lahko pomenila ustanovitev krovnega združenja ZŽPN, katerega bi druga združenja in društva, ki bi se tem združenju s podpisom pogodbe priključila avtomatično postala njegove podrejene enote, ki bi ZŽPN bile odgovorne. Na to Upravni odbor CZPNN nikakor ne želi pristati in se s tem ne strinja."
V ZŽPN imamo informacijo, da je predsednik ZŽPN predsedniku CZPNN osebo podal v vpogled pogodbo o ustanovitvi ZŽPN na katero s strani CZPNN ni bilo nobenega konkretnega odgovora. Iz tiste pogodbe izhaja, da ni nihče v podrejenem položaju, ampak nasprotno, imenovana pisna pogodba pomenile pisni dogovor enakopravnih partnerjev v ZŽPN za sodelovanje in združevanje pri skupnih nalogah delovanja.
V ZŽPN si želimo le, sodelovanje in združevanje z resnimi organizacijami civilne družbe s področja pravosodja, kot je navedeno v pogodbi. To sodelovanje in združevanje se nanaša na skupne dogovorjene aktivnosti in projekte v ZŽPN in ne na nadrejenost ali podrejenost kogarkoli v združenju.
Podpis pogodbe o ustanovitvi ZŽPN pristojne osebe določene organizacije civilne družbe (društva, zavoda ali združenja) s področja pravosodja je priložnost za učinkovit razvoj in uresničevanje zahtev ter interesov žrtev pravosodja. Sočasno je podpis takšne pogodbe o ustanovitvi ZŽPN (ko novi podpisniki pogodbe, kot enakopravni partnerji pristopijo v ZŽPN, zato tudi podpiše ustanovno pogodbo), le dokaz stopnje zrelosti za sodelovanje pri uresničevanju skupnih namenov in ciljev delovanja partnerjev v ZŽPN, ki se s pisno pogodbo povezujejo in sodelujejo.
V ustanovni pogodbi ZŽPN ni niti enega člena ali določila, ki bi kakorkoli omejeval samostojnost delovanja partnerja ali podpisnika pogodbe v okviru svoje pravne osebe. Pogodba o ustanovitvi ZŽPN je pravna podlaga fizičnih in pravnih oseb za sodelovanje in uresničevanje skupne vsebine pogodbe in ne posamezne organizacije, zato ZŽPN nima nobene pristojnosti, niti pravice, da odloča o internih zadevah posamezne organizacije partnerja ZŽPN.
Vsak partner v ZŽPN je primarno odgovoren za program dela svoje organizacije in njegovi organi do svoje članstva, zato člani ali partnerji v ZŽPN imajo le tiste pravice in dolžnosti, ki jih s podpisom pogodbe o ustanovitvi ZŽPN sprejmejo in te se nanašajo na skupno sodelovanje in združevanje pri skupnih projektih. Torej, podpis pogodbe o ustanovitvi ZŽPN pomeni dejansko izraz določene stopnje zrelosti za sodelovanje z drugimi in prevzem skupne odgovornosti za enoten nastop pri uveljavljanju skupnih zahtev in potreb žrtev pravosodja v odnosu do države in njenih organov s področja pravosodja in drugih dveh vej oblasti!
V ZŽPN bi bili zelo veseli, ko bi imel kdo v CZPNN malo več korajže ali kaj v hlačah ter na naslov ZŽPN le posredoval nek jasen odgovor v zvezi z vsebino pogodbe ali že podanimi nameni in cilji, ki so bili objavljeni tudi na tej spletni strani. Do sedaj, žal od CZPNN na sedež ZŽPN, nismo prejeli niti enega stališča in mnenja ali drugega pisnega sporočila v zvezi z ustanovno pogodbo ZŽPN ali drugih predlogov za kakšno sodelovanje. Pogodbo o ustanovitvi ZŽPN podpiše kdor želi v njemu tvorno sodelovati, kot je navedeno v pisni pogodbi, zato nam ni znano kako lahko nekdo zavrača podpis, saj ga ne sme in ne more v to nihče prisiljevati.
Podpis pogodbe o ustanovitvi ZŽPN je svobodna volja posameznika ali pravne osebe, zato se pogodbe ne zavrača, ampak s podpisom sprejme ali ne sprejme ponujeno sodelovanje. Pogodba o ustanovitvi ZŽPN velja le za podpisnike in ne za tiste, ki ne želijo takšnega sodelovanja. Tudi v navedeni pogodbi je določen postopek spremembe njene vsebine, vendar le za tiste, ki pri takšni spremembi tvorno sodelujejo. V ZŽPN smo zato hvaležni vsem, ki tvorno sodelujejo in posredujejo na naslov ZŽPN svoja stališča, mnenje ali predloge za sodelovanje.
Kakšno sodelovanje želi CZPNN ali ima v mislih Jure, kot ga navaja v svojem sporočilu zgoraj nam v ZŽPN ni znano. V ZŽPN zato predlagamo, da CZPNN oblikuje svojo pisno pogodbo o sodelovanju in jo posreduje na naslov ZŽPN.
CZPNN že kaže na določeno stopnjo zrelosti za sodelovanje, vendar to ni na takšnem nivoju, kot se od pravega partnerja v ZŽPN pričakuje. Pravi partner v ZŽPN ne prodaja dvomov, svojega straha, nevednosti ali dezinformacije po internetu, ampak svoje stališče, mnenje, predloge ali odločitve konkretizira ter posreduje na ustrezne naslove. Če se te informacije nanašajo na ZŽPN je pravi naslov: ZŽPN, Nizka 46, 3332 Rečica ob Savinji ali e-naslov: zdruzenje.zpn@gmail.com.
Z odličnim spoštovanjem!
Vir Dossier korupcija |
|
Nazaj na vrh |
|
|
CZPNN Gost
|
Objavljeno: 15 Jan 2008 22:53 Naslov sporočila: CIVILNA DRUŽBA IN OBLAST |
|
|
Kaj v resnici civilna oblast pomeni kot taka v odnosu do države ?
Civilna oblast je neorganizirana skupina ljudi, ki se združujejo v razna društva in združenja zaradi uveljavljanja lastnih interesov.
Država je organizirana cila, ki razpolaga z vojsko, policijo tožilstvom, sodstvom in še s čem.
Torej razlika med civilno in regulatno družbo je b tem, da je regularna oblast zelo združena in povezana, civilna oblast pa raztrgana in nepovezana ter brez jasnih ciljev in interesov. Vsaki problem poameznika iz regularne oblasti je tudi problem celotne oblasti kar se civilni oblasti nikakor ne posreči. Predstavniki (člani) civilbe oblasti vsak zase vidi svoj problem in mu ni mar za probleme drugih. Seveda, to je stalna slabost civilnih društev in združenj, ki se očitno niso sporobni združiti in skupaj delovati.
Hkrati je to odgovor na to, kako je mogoče, da kakšnih 30.000 posameznikov iz sestave regularne oblasti obvladuje maso kakšnih 1.900.000 ljudi. Torej dokler moj problem ne bo vaš, in dokler vaš problem ne bo moj, bo civilni oblasti treda predla. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|