Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Administrator

"Demokracija - vladavina ljudstva"

je državna ureditev v kateri najpomembnejše odločitve sprejema ljudstvo in ne vladar (ali vladajoča oligarhija) po svoji volji!"

Osnove demokracije so bile zasnovane v tako imenovani Zlati dobi Aten (Solon). Moderna demokracija pa se je pričela oblikovati v srednjeveški ngliji, ko so dedno oblast kralja začeli omejevati meščani s svojo institucijo parlamenta. Kasneje se je oblast, po francoski revoluciji in enem od njenih duhovnih vodij - Charles Montesquieu in njegovem znamenitem delu "Duh zakonov", pričela deliti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast. Vse tri veje oblasti izvajajo svojo vsebino oblasti (oblikujejo, sprejemajo in izvajajo zakone) ter se medsebojno nadzorujejo (z vidika omejevanja oblasti).

Danes o demokraciji govorimo predvsem z vidika vključevanja državljanov pri sodelovanju oblikovanja državne organizacije (ali najbolj razvite oblike izvajanja oblasti) ter vplivanja na njeno delovanje z vidika zagotavljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Oblast po demokraciji ne sme in ne more pripadati posamezniku ali ozki skupini ljudi, temveč vsem ljudem - ljudje so torej suvereni nosilci oblasti.

Za bistvene značilnosti sodobne demokracije velja, da:

- državljan mora biti zavarovan pred državno oblastjo (pred njenimi zlorabami),
- državne institucije morajo biti oblikovanem po meri ljudi in v skladu z njihovimi željami in potrebami,
- suverenost pripada ljudstvu in v njegovem imenu (s formalno demokracijo) oblast lahko izvršujejo izvoljeni predstavniki (pri tem morajo biti volitve splošne, tajne, enotne in poštene),
- državna oblast mora biti deljena in uravnotežena,
- ustava (kot najvišji zakonodajni akt) mora jamčiti temeljne človekove pravice in svoboščine ter jasno določiti meje, ki jih demokratična oblast nikoli ne sme prestopiti.

V Sloveniji je, od navedenih petih značilnosti sodobne demokracije, dejansko mogoče zaznati le (formalno) demokracijo v vsebini tretje in pete alineje ali preprosto imamo demokracijo na papirju, ki se interpretira in izrablja za potrebe politične elite in ta si prisvaja v imenu ljudstva (preko volitev in pravnih norm – formalne demokracije) absolutno oblast za zaščito in uveljavljanje svojih interesov in privilegijev.

Uveljavljanje demokracije v državi lahko preprosto merimo s stopnjo demokracije, ki se potrjuje z uresničevanjem značilnosti in načel sodobne demokracije.

ZŽPN ugotavlja, da v Sloveniji državljan ni zavarovan pred državno oblastjo (ali zlorabo oblasti), da državne institucije niso po željah in potrebah ljudi, da oblast ni deljena (saj dejansko izvajajo državno oblast neformalne vertikalne in horizontalne strukturne mreže pooblaščenih privilegirancev vseh treh vej oblasti na principu interaktivnega sodelovanja in ne medsebojnega nadzora in omejevanja). Na takšnih osnovah oblast ni uravnotežena, ampak se sistematično absolutizira v samozvani formalni politični eliti, ki deluje pod taktirko interesov privatnega kapitala.

Stopnja demokracije se najpogosteje meri z uveljavljanjem najpomembnejšega načela demokracije in to je - načelo "ljudske suverenosti", kar pomeni, da zakone, ki obvezujejo ljudstvo (vse ljudi - državljane), lahko sprejema samo ljudstvo in nihče zunaj njega. Poleg tega načela so za demokracijo pomembna sicer tudi druga načela, kot načelo enake pravne varnosti,..itn, vendar je stopnja uresničevanja načela suverenosti ljudstva primarnega pomena za stopnjo uveljavljanja ali uresničevanja demokracije v neki državi.

Mnogi demokracijo delijo tudi na posredno in neposredno. Pri neposredni demokraciji gre za odločanje ljudi o javnih (skupnih) zadevah neposredno z raznimi oblikami izjavljanja svoje volje, kot primer pisno (referendum) ali ustno glasovanje na zborih občanov (državljanov). Posredno demokracijo (ali kvazi demokracijo) opredeljujemo tisto odločanje o javnih (za ljudi pomembnih) zadevah, kjer se odločitve v imenu ljudi (državljanov) sprejemajo preko izvoljenih predstavnikov. Takšna oblika odločanja v imenu ljudstva je danes prevladujoča oblika demokracije ali navidezna (kvazi) demokracija, saj je dejansko odločanje o pomembnih zadevah prepuščeno formalni politiki in interesom kapitala ali strukturi s privilegiranim družbenem položajem.

V današnji prevladujoči demokraciji v (zahodnem) svetu, in enako tudi v Sloveniji, ni neposredne ali prave demokracije, temveč imamo posredno, navidezno, lažno ali kvazi demokracijo, saj se ne uveljavlja načelo suverenosti ljudstva, ampak suverenost strukture (klike) s privilegiranim družbenim položajem, ki ga ta izrablja (preko države) v korist manjšine na škodo večine državljanov. Za oblastno strukturo zahodnih demokracij je neposredna demokracija, na primer - referendum, le sredstvo za manipulacije in zavajanja ljudi s katerim se prikriva dejansko kvazi demokracijo.

Za ZŽPN v Sloveniji ni demokracije, saj se le preko neposredne demokracije potrjuje prava demokracija. V pravi demokraciji, namreč neposredna demokracija ne more in ne sme biti sredstvo manipulacij strukture na oblasti. Po prepričanju ZŽPN je predpogoj uveljavljanja prave (neposredne) demokracije razvoj civilne družbe, ki edina predstavlja dejansko neposredno voljo ljudstva in je osnovni temelj prave demokracije.

Seveda je osnovno vprašanje za človeka (državljana), ljudstvo in demokracijo ter suverenost ljudstva, kaj je to civilna družba?

Civilna družba ni neorganizirana družbena skupnost, ampak jo predstavlja organizirana družbena skupnost, ki ni politično, ideološko, versko ali poklicno zasvojena (ali zavedena), kar človeku onemogoča sprejemanje, toleriranje in spoznavanje drugačnih miselnih vzorcev, razumevanja življenja ter bivanja bitij, stvari in pojmov v nekem prostoru in času. Bistvena značilnost civilne družbe ali skupnosti je, da ni politično organizirana v politične stranke in ni sestavni del strukture na formalni oblasti, ampak je struktura, ki spremlja in neposredno nadzira delovanje formalne oblasti izven sistema formalne oblastne funkcije (ali oblastnih institucij).

Politične stranke ali struktura formalne oblasti ni (ne)civilna družba in tudi civilna družba ni (ne)formalna struktura, vendar, po temeljnem načelu, mora biti formalni predstavnik ljudstva ali suverena v smislu oblasti, oz. neodvisna od obstoječe formalne oblasti. V obstoječem sistemu (politične demokracije) je parlament ali državni zbor v R Sloveniji predstavnik političnih strank in ne ljudstva, saj so v kvazi (lažni) demokraciji politične stranke na oblasti sprejele takšno zakonodajo, ki onemogoča civilni družbi ali ljudstvu oblast.

O dejanski demokraciji bomo lahko govorili še le takrat, ko bo ljudstvo neposredno volilo svojo predstavniško telo (na primer državni svet - DS) na zborih državljanov in bo to imelo formalno ustavno vlogo nadzirati formalno oblast v imenu ljudstva in sprejemati veto na odločitve državnega zbora - DZ (ali parlamenta). Sprejem veta DS na odločitev DZ bo pomenilo, da brez soglasja DS, odločitev ali sprejem zakonav v DZ, le ta ne more veljati. V primeru, da DZ ne upošteva voljo ljudstva ima DS pravico, da v imenu ljudstva razpustiti parlament.

Takšno predstavniško telo (DS) ljudstva, ne sme in ne more oblikovati politika (člani političnih strank) ali kapital (lastniki kapitala), temveč ga mora oblikovati neprofitni - nevladni sektor, ki je edini pravi predstavnik civilne družbe!

V sodobni družbi merimo stopnjo razvoja demokracije v neki državi posredno preko razvoja nevladnega sektorja ali neposrednega predstavnika ljudstva – civilne družbe. Razvoj demokracije v neki državi je neposredno odvisen od vpliva ljudstva na formalno oblast ali organiziranega delovanja nevladnega sektorja in sicer tistega dela, ki predstavlja neprofitni del civilne družbe. Večji in bolj neposreden je vpliv ljudstva na formalno oblast, večja je stopnja demokracije v neki organizirani skupnosti ali državi.

O pravi demokraciji lahko govorimo le takrat, ko ljudstvo preko organizirane civilne družbe neposredno nadzira in vpliva na formalno oblast!

S. Prislan

Administrator

Za svobodo, demokracijo in pravno državo!

Ne komentiramo razmišljanje ali spoznanje vsakega posameznika, zato tudi ne komentiramo dejstvo, kadar se posameznik zavestno skriva za množico, kljub temu, da ima vsak pravico po naravnem pravu do svojega prepričanja ali mnenja in da na stvari in pojme gleda, ali jih razume tako ali drugače, kot mu pač njegova kratka pamet to omogoča.

Kaj je ideal (najboljša stvar ali pojem) posameznika je zavestna fikcija (ali domišljija) posameznika, zato se ljudje med sabo razlikujemo in smo unikumi ali edinstveni v različnosti, kar pomeni sami po sebi v naravnem ravnovesju. Le človeška pamet je tista, ki si domišlja kaj je prav in kaj ne in zato si vsi želimo imeti prav in soliti drugim pamet s svojim prav. To je v svojem bistvu zelo narobe in skregano z resnico ali tistemu kar resnično je.

Človek si izmišlja in izmisli različne modele (ali predstave o življenju in bivanju) in tudi družbene sisteme (komunizem, socializem, kapitalizem, fašizem, nacizem,...in še bi lahko naštevali), zato, da bi od tega imel neko korist in ne škodo. Pa vendar se vsaka stvar spridi, zato ker jo človek na podlagi svojega egoizma zavestno izrablja za svojo korist, pa čeprav je to v neskladju z naravo ali naravnim ravnovesjem, ki deluje po naravnih zakonih (ali ne napisanih pravilih življenja in bivanja vseh stvari in pojmov).

Vsaka stvar ima dva konca ali na primer dobro in slabo stran. Stvari vrednotimo ali ocenjujemo vedno s strani s katere jo gledamo ali opazujemo. S takšne pozicije stvari in pojme opredeljujemo za dobre ali koristne, oz. obratno, če ti le te koristi jo ali škodujejo. Resnica je dejansko nekje vmes med obema koncema ali dvema nasprotji. Tako običajno pojasnjujejo ali govorijo preprosti ljudje, ko poskušajo izraziti svoje občutke o neki stvarnosti.

Enako je z družbenimi sistemi, ki so bolj ali manj nedemokratični ali bolj ali manj demokratični.

V ZŽPN govorimo o stopnji razvoja demokracije ali razvoja družbenega sistema, kjer gre za organizirano vključevanja ljudstva (vsakega človeka) v sistem oblasti ali pristojnost odločanja o splošnih pomembnih javnih zadevah, ki se tičejo vseh ljudi.

Razlika med obstoječim pojmovanjem demokracije zahoda (pod patronatom ZDA) in pravo ali neposredno demokracijo je v tem, da zahod demokracijo, kot družbeni sistem pojmuje predvsem formalno politično demokracijo, ki je vzpostavljena takrat, ko sta pravno formalno (torej s pravnim redom) uzakonjene dve politični stranki z namenom, da si prisvajata pravico do oblasti v imenu ljudstva (na primer - demokrati in republikanci).

Dejanska, prava ali neposredna demokracija se postopoma uveljavlja z razvojem sistema družbenih odnosov, kjer se v procese odločanja vključuje vedno več ljudi, ne na osnovi politične pripadnosti določeni politični stranki, ki predstavlja določeno strukturno kliko v sistemu klasične oblasti, ampak v odpravljanju političnih strank z razvojem sistema vodenja ter upravljanja vseh družbeno pomembnih javnih zadev, na osnovi neposrednega vključevanja posameznika brez klasičnih političnih strank, saj lahko vsak posameznik kot fizična oseba predstavlja tudi politično stranko. Posamezni član neke skupnosti ni samo pravni subjekt (s posameznimi pravicami in dolžnosti), temveč je hkrati tudi politični subjekt (ki ima vse pravice uveljavljati in uresničevati svoje interes).

Zakaj potem politične stranke?

Idealnega družbenega sistema za vse ljudi neke skupnosti ni (ta obstaja samo v človeški fikciji ali domišljiji). Mnogi primerjajo demokracijo z anarhijo ali želijo, predvsem zaradi lastnih - oblastniških interesov, množici vsiljevati neresnice in jo zavajati z lažmi, zaradi lastnih koristi. Posredovanje takšnih informacij se izraža večinoma v obliki informacije, ki posreduje le pol resnice, torej tisto polovico, ki koristi posamezniku, ki jo posreduje. Takšen način sporočanja je pravilo za oblastne strukture in politiko, zato je potrebna delite na črno – belo ali delitev oblasti, kot je delitev parlamenta na pozicijo in opozicijo.

Bistvena razlika med demokracijo in anarhijo je v tem, da se v demokraciji javno načrtuje ter uresničuje splošno dogovorjeno in zapisano, a v anarhiji se nič ne načrtuje in zapisuje, temveč vsak dela po svoje brez reda ali urejenih dogovorjenih odnosov med ljudmi (nihče ne spoštuje nobenega reda, nobenega pravila ali dogovora).

Tudi nasprotje demokracije ni anarhija, ampak aristokracija v kateri si vse pravice odločanja o javnih zadevah prisvaja majhna skupina ljudi (na primer plemstvo), ki se ima samo zase za poklicano, da odloča in določa po svojih merilih vse stvari. Aristokracija se je razvila iz monarhije, kjer je pravica vladanja pripadala posamezniku - avtokratu (ali monarhu), kot posledica dedne pravice določene rodbine ali pripadnika sorodstvene družine.

Iz kratkega pregleda ali zgodovine družbenih odnosov in razvoja družbenih sistemov je razvidno, da se vse premika v korist posameznika, vsakega človeka ali ljudstva kot celote (v smeri neposredne demokracije ali koristi za vse ljudi), vendar ne na račun drugega človeka, kot ga udejanja kapitalizem ali skupnosti na račun posameznika, kot ga je uveljavljal pretekli socializem (ne komunizem kot večina napačno interpretira prejšnji družben sistem).

Napačna interpretacija (ali razlaga) komunizma je posledica kapitalistične ideologije, ki namenoma blati komunizem ali komunistično ideologijo z namenom, da promovira ali uveljavlja svojo ideologijo kapitala in privatne lastnine ter neomejene svobode posameznika (ekstremnega liberalizma, ki pa dejansko lahko vodi v anarhijo).

Potrebno je vedeti, da komunistov na oblasti ni, zato oblastniki niso nobeni komunisti, ampak navadni dvoličneži, ki (pod simbolom ali označbo komunista) zavajajo ljudi. Njihova dvoličnost se najpogosteje kaže v dejanjih lopovov in kriminalcev ter v najslabših primerih v podobah najhujših zločincev. Enako velja za današnje oblastnike, ki sami sebe razglašajo za največje demokrate in nosilce demokracije. Zgodovina bo potrdila, da so to navadni dvoličneži za katerim se skriva prava indentiteta dvoličnežev ali bolje lopovov in kriminalcev ter v najslabših primerih velikih zločincev.

Zanimiva je ugotovitev, da v vsakem družbenem sistemu struktura na oblasti izrablja vsak družben sistem v svojo korist in ne korist vseh ljudi. Zato je ta struktura glavni nosilec negativnih pojavov, ki povzročijo razpad enega družbenega sistema in ustvarja pogoje za gradnjo novega družbenega sistema v smeri neposredne demokracije.

Kaj je vzrok temu je preprosto vprašanje?

Raziskave sistemom vladanje in izvajanje oblasti skozi zgodovino so pokazale značilnost strukture na oblasti v vseh obdobjih zgodovine, da si ta zavestno gradi sistem (mimo ostalih ljudi) s katerim si prisvaja preko pravnega reda (subjektivnega prava) pravico ali privilegij s katerim je formalno določena za vladanje ali odločanje v imenu drugih. To slepilo "oblast je slast", ki ga ustvarja egoizem človeka, je podlaga, da se vsak sistem izpridi ali izrodi v njegovo nasprotje do samouničenja. Nobeden sistem družben ali naraven sam po sebi ni dober ali slab. Tega vedno napravi človek s svojim zavestnim delovanjem po svojih merilih in vrednotah.

Le naravni sistemi sami vzdržujejo naravno ravnovesje brez človeške pameti in ti predstavljajo temeljne zakone življenja, ki obstaja med rojstvom in smrtjo. Eden od temeljnih zakonov narave potrjuje temeljno resnico, aksiom ali postulat, da ni življenja brez rojstva in smrti, zato nihče ne uide zakonom narave, čeprav ima neizmerno domišljijo. Z enako domišljijo uveljavlja v subjektivnem pravu oblast, preko sistema oblasti (ali najbolj razvitega modela izvrševanje oblastne funkcije v sodobni družbi, kot je sistem oblasti v imenu ali obliki države), svoje interese po svoji meri.

Na primer v bivši Jugoslaviji je do spremembe družbenega reda (sistema) prišlo s prevzemom oblasti z revolucijo (vojno ali nasiljem). S spremembo družbenega sistema se je na poziciji oblastnikov pričela uveljavljati (z novimi generacijami) nova struktura na oblasti, kjer se je v interesu oblasti (ali uveljavljanja privilegijev) z izvajanjem oblastne funkcije sistematično eliminiralo (likvidiralo) prave komuniste, če ti niso hoteli postati (oblastniki) ali nekomunisti, oz. kvazi komunisti.

Spoznanja in izkušnje iz polpretekle zgodovine potrjujejo dejstva, da so se pravi komunisti borili proti oblasti (ali vsem oblikam izkoriščanja) in so nekomunisti ali kvazi komunisti vedno sodelovali pri izvajanju oblastne funkcije (za uveljavljanje svojih lastnih interesov) pod krinko zastopanja državnih (ali višjih) interesov v imenu skupnosti ali naroda. Pravi komunisti so delovali v smeri spoštovanja ter vrednotenje dela in delovnega človeka ter odpravi političnih strank in države, kot najbolj razvite oblike izvrševanja oblasti. Nekomunisti ali kvazi komunisti so delovali in delujejo (pod različnimi imeni – socialne demokracije) za utrjevanje političnih strank (saj se le te lahko in imajo pravico, po njihovem mnenju, organizirano boriti se za oblast) in utrjevanje države, kot najbolj učinkovitega sodobnega instrumenta izvajanja oblasti.

Takšno zavestno delovanje strukture (nekomunistov) na oblasti v preteklosti je pokazalo svojo spridenost ali dvoličnost v podobi sedanjih velekapitalistov ali polpreteklih kvazi komunistov.

Dokler so še živeli predvojni komunisti, ki so v sebi nosili prave duhovne vrednote po pravičnejšem in boljšem življenju za vse ljudi, smo na ozemlju bivše Jugoslavije razvijali socialistično samoupravno demokracijo, ki je dejansko razvijala socialistične družbene odnose in razvila določeno stopnjo neposredne demokracije (ali blagostanje za vse ljudi).

S krepitvijo sistema (struktur) oblasti pod taktirko politične stranke ali komunistične partije ali kvazi komunistov (oblastnikov) so le ti načrtno (v borbi za oblast in ne boljše življenje ljudi) zrušili takratni družben sistem s ciljem legalizirati svoj privilegirani status oblastnika in uveljaviti kapitalistični interes ali lastništvo nad materialnimi dobrinami, ki v kapitalizmu pomeni privilegiran družben status na temelju materialnega bogastva (in duhovnega siromaštva).

S pričetkom uveljavljanja takšnega družbenega sistema v katerem se zavestno podpira egoizem človeka na temelju materializma in privatnega kapitala, ki ga v duelu (oblastniki – formalne strukture oblasti in nosilci lastništva kapitala) izvaja struktura za uveljavljanje svojih privilegijev, začnejo padati domine pozitivnih moralnih vrednost človeka. Ustvarjari se pričnejo pogoji za sprememebo družbenega sistema in sočasno uveljavljanje neposredne demokracije.

Značilno za vse strukture oblasti je dvoličnost ravnanja političnih struktur, ki želijo prikazati demokracijo za običajno anarhijo, zagovarjajo svobodo posameznika (ali svoje življenje brez omejitev) in pravni red, (ki ga oblikujejo po svoji meri) prav z namenom, da ščitijo in varujejo svoje privilegije oblasti in preprečijo nadaljnji razvoj družbenih odnosov v smeri neposredne demokracije!

Najbolj značilen pojav v današnjem svetu je pojav delovanje oblasti, ki v imenu svobode in uveljavljanje demokracije izvaja najhujše zločine nad naravo in človekom ter pri tem ne izbira sredstva za dosego svojih ciljev. Pri uveljavljanju svojih interesov ali celo zločinskih namenov, pa takšna oblast uveljavlja (izrablja ali zlorablja) subjektivno pravo v imenu pravnega reda ali pravne države.

Posledično so vsi procesi delovanja struktur na oblasti, ki jim služijo takšni ali drugačni družbeni sistemi in ideologija, usmerjeni za uveljavljanje in zaščito privilegijev oblasti (zlorabo položaja na osnovi subjektivnih norm) ter zavestno blokiranje razvoja medčloveških odnosov v smeri neposredne demokracije. Vsaka oblastna struktura se zaveda, da z uveljavljanjem neposredne demokracije - izgublja svoje privilegije.

Glavno slepilo oblasti s katerim struktura na oblasti zavaja poštenega in preprostega človeka, ter si prisvaja to, kar ji po naravi ne pripada, je uveljavljanjem subjektivnega prava pod krinko – za

SVOBODO, DEMOKRACIJO in PRAVNO DRŽAVO!

Za pravico uveljaviti resnico!

Administrator · Objavljeno: 18 Jun 2007 18:58 Naslov sporočila: Pravica in resnica

Pozdravljeni vsi borci za pravice!

V ZŽPN spremljamo vsebino člankov, oz. tudi članov na DK in ugotavljamo, da je veliko žrtev pravosodnega nasilja , ki bi želeli svoj problem rešiti takoj, v enem dnevu, celo z golimi rokami. Skratka storili bi vse mogoče in nemogoče za to, da rešijo samo svoj problem ali spor s pravosodjem. Seveda je to popolnoma razumljivo, saj kogar čevelj ne žuli, ta ne ve kako je to, saj ne čuti bolečino.

Žal od takšnih posameznikov ni veliko koristi, saj včasih pod vplivom bolečine delajo velike napake ali zdravijo svojo bolečino z napačnimi zdravili. Posledice so še hujše, kot bi bile, če ne bi nič storili.

V ZŽPN se zavedamo, da stanje na področju pravosodja takšno kakršno je ni nastalo preko noči in zato obstajajo globji vzroki. To kar vidimo in občutimo žrtve pravosodja so le posledice preteklega nepravilnega ravnanja oblasti ali pravosodja, saj je tudi pravosodje del oblasti.

Oblast sprejema zakone po svoji meri, zato so zakoni slabi, kajti slabi zakoni so posledica slabih ljudi, ki so svojo pozicijo ali položaj v oblastni strukturi izkoristili za svoje interese in privilegije.

Če je iz procesa oblikovanja in nadzora izvajanja zakonov izključena večina civilne družbe ali so izključene žrtve pravosodnega nasilja, potem nihče namesto nas ne bo spreminjal zakone tudi po naši meri. Oblast nima interesa in še manj posluha za realnost in skupno dobro, kar pomeni, da je sprememba stanja in zakonov s področja pravosodja naša skupna naloga vseh žrtev pravosodnega nasilja!

Zavedati se moramo, da vsaka oblast bazira na interesih strukture na oblasti ali drugače rečeno si želi, po človeški pameti ali zavesti, uveljavljati primarno svoje interese, zato ni pripravljena na enakopraven dialog s tistimi, ki niso sestavni del oblasti. Tu se po mnenju ZŽPN začne in konča prava demokracija ali vladavina ljudstva ter uveljavlja formalna demokracija političnih strank v funkciji kapitala.

Za takšno formalno demokracijo ali družben sistem je najprimernejša kapitalistična ideologija in posledično kapitalistični sistem. Trenutno je kapitalistični sistem najbolj idealen sistem za vladanje in izvrševanje oblasti manjšine nad večino ali uveljavljanje (beri zlorabljanje) svojega formalno privilegiranega položaja oblastnih struktur nad večino.

V ZŽPN se zavedamo, da brez nas ne bo nobenih pozitivnih sprememb za žrtve pravosodnega nasilja in bo stanje na področju pravosodja še naprej rak rana pravne države. Zato je pred nami dolgoročno delovanje, sodelovanje in združevanje vseh tistih, ki v združevanju vidijo potrebo po spremembah stanja v korist enakopravnosti vseh državljanov pred zakonom in sankcioniranju lopovov ter kriminalcev na področju pravosodja v korist žrtev pravosodnega nasilja.

Dokler ne bomo začeli odstranjevati lopovov in kriminalcev na področju pravosodja z lepa (ali nasprotno) ni mogoče pričakovati pozitivne spremembe na katerem-koli drugem področju življenja in dela v Sloveniji.
Za takšna dejanja pa potrebujemo močno organizacijo ZŽPN, ki bo zastopala interese vseh žrtev pravosodnega nasilja, ne glede na to ali se ta nahaja v tem ali onem društvu civilne iniciative za problematiko pravosodja ali pa je le fizična oseba, kot žrtev pravosodnega.

ZŽPN potrebujemo aktivne člane za resno in odgovorno delovanje in ne ptice selivke ali druge dvoživke, ki vidijo samo sebe ali želijo uveljavljati samo svoje interese, ne glede na posledice za druge ali celo na račun drugih žrtev pravosodnega nasilja!

Pravice državljanov v pravni državi na eni strani pomenijo dolžnosti in odgovornosti na drugi strani, zato v ZŽPN hočemo uveljaviti interese žrtev pravosodnega nasilja na način s katerim bomo nagradili dobro delo in sankcionirali slabo vseh državljanov, še posebej tistih, ki izrabljajo svoje pravice z namenom, da škodijo žrtvam pravosodnega nasilja!

Dobrodošel med nami Joško in dobrodošli vsi tisti, ki si želijo, hočejo in zmorejo pošteno ter korektno delovati v smeri uveljavljanja sprememb s katerimi bomo nadzorovali oblast, nagrajevali dobra dela in dejanja ter kaznovali vse tiste, ki živijo na tuj račun ali s svojim delovanjem (na področju pravosodja) predstavljajo najhujše zlo za pravno državo in splošne človekove pravice ter žrtve pravosodnega nasilja!

Za pravico uveljaviti resnico!

Pepi

Spoštovani gostje,

V celoti se strinjam z vsebino prispevka gosta e- Dialog na strani 12 te teme (tukaj - DK spodaj zadnji link)!

Vse preveč je neke vrste verbalnih dialogov, ki nimajo nič skupnega z naslovom teme "Civilna družba se mora organizirati", zato bi bilo dobro, da bi administrator držal besedo in omogočil prijavljenim članom foruma, da vplivajo na njeno vsebino ali možnost, da se brezpredmetne vsebine preprosto zbrišejo. Lahko bi avtor teme bil tudi hkrati moderator foruma in vplival na njeno vsebini, če vsebina prispevkov ni skladna z naslovom ali celo škodljiva za e-dialog.

Žrtve pravosodnega nasilja imamo tudi svoje spletne strani in jih lahko uporabljajo vse žrtve in ostali, ki jih zanima tematika in problemi pravosodja. Z razliko od tega foruma na forumu ZŽPN, pač niso mogoči dialogi, ki namerno škodijo določeni osebi ali se širijo informacije, ki jih širi kakšna psihično motena oseba ali osebe.

Smisel foruma ZŽPN na DK je ustvarjalno in konstruktivno delovanje žrtev pravosodja in informativno ter kritično ocenjevati, oz. poročati o stanju delovanja pravosodja in tudi civilnih iniciativ ali organizacij, ki se v svojem delovanju zavzemajo za spremembe v luči izboljšanja stanja in upoštevanju pravne države ter zakona na vseh ravneh delovanja naše države.

Še posebno pomembno je, da je podlaga delovanja ZŽPN odstopanje in pomanjkljivosti v delu pravosodnih institucij ali konkretnih primerov zlorabe pravnih norm, institucij pravosodja in delovanje njihovih pooblaščencev (sodnikov, odvetnikov, tožilcev, notarjev,...) na eni strani in pravica ter dolžnost državljana, da nadzira delovanje pravosodja, sprejema ustrezne učinkovite ukrepe v organizirani (ali individualni) obliki zoper pravosodni kriminal in korupcijo na drugi strani.
Delovanje ZŽPN je usmerjeno na posredovanje objektivnih informacij javnosti ter potrebi civilne družbe za organizirano vključevanje izvajanja javnih zadev in pooblastil v smislu nadzora delovanje pravosodja in uresničevanja pravne države v korist vseh državljanov in ne zgolj ali samo privilegiranih družbenih skupin.

Z razvojem demokracije se veča aktivna vloga civilne družbe pri upravljanju javnih in skupnih zadev za vse državljane ali nasprotno s povečevanje militantnosti , policijske države in nasilja strukture oblasti nad večino državljanov (kar se izraža v vedno večjem kriminalu, korupciji in zlorabi državnih institucij) se zmanjšuje demokracija in povečuje nasilja in represija manjšine nad večino.

Da zavedni in pošteni državljani, ki niso pooblaščenci države, lahko organizirano in učinkovito delujejo za uresničevanje svojih pravic in dolžnosti je nujna ustrezna organizacija ali združenje, ki zastopa njihove interese. Ti interesi so na primer: pravna država, enakost pred zakonom za vse državljane, nadzor delovanja državnih institucij in njenih pooblaščencev (s strani civilne družbe), sprejemanje ukrepov za učinkovito stimulacijo za dobro delo in sankcioniranje zoper kriminal in korupcijo, zlorabo pooblastil ali funkcije ter zaščita posameznika pred kakršnim koli nasiljem oblastnih institucij ali posameznikov s pooblastili ali brez s strani države R Slovenije.

Interesov in potreb žrtev pravosodnega nasilja in drugih (zunaj oblastnih ali privilegiranih struktur) je še mnogo več, saj ima vsak državljan pravico sodelovati tudi pri razvoju svojega okolja, pravne države (zakonodaje), kulturnih materialnih in duhovnih vrednot ter drugih materialnih in duhovnih dobrin. Koristno in prijetno sobivanje ter ustvarjalno sodelovanje žal ni mogoče brez kulturnega in organiziranega dialoga med pripadniki neke organizacije ali skupnosti. Takšna koristna in ustvarjalna skupnost za svoje člane želi biti ZŽPN in bi morala biti tudi vsaka družina, lokalna ali širše državna, oz. mednarodna skupnost.

Vse, ki si želijo, poleg navedenega tvornega sodelovanja, tudi zaščito in delovanje zoper pravosodni kriminal in korupcijo ter učinkovito sankcionirati njene akterje v korist žrtev pravosodnega nasilja, vabimo, da se nam pridružijo tudi na spletnih straneh ZŽPN, ki so oglasna deska žrtev nasilja in ostalih poštenih državljanov, ki s svojim ustvarjalnim prispevkom želijo izboljšati stanje na področju pravosodja v R Sloveniji. Le takšna organizacija ZŽPN, ki bo razvijala svojo kvantiteto in kvaliteto ima pogoje za lasten razvoj ter učinkovito uveljavljanje potreb in interesov svojih članov (sprememb, zahtev, odškodnin,…) za dobrobit vseh njenih pripadnikov in članov širše družbene skupnosti.

Vabljeni tudi na naše spletne strani:

http://freeweb.siol.net/sprisla1/index2.html
http://www.ednevnik.si/?u=zdruzenjezpn
http://ovpn.mojforum.si/

Z lepimi pozdravi, ZŽPN!

Vir: DK (tukaj)
http://www.dossierkorupcija.com/forum2/forum_posts.asp?TID=476&get=last#6626

Administrator

Komentar Arhimeda na eDnevniku ZŽPN

Le kakšen trojanski konj, njihova Ahilova peta je le njihova glava. Na delo, ne primerjajte zahod kjer so tovarnarji postali s pomočjo truda več rodov današnjega lastnika tovarne.

Nasprotno, pri nas so se čez noč LASTNINILI (tako so imenovali pljačko-rokovnjaštvo, ki so jo oni legalizirali, zase), noben delavec se ni lastninil. Sodstvo pa jim je držalo to "legalno" vrečo, med časom njihove tatvine-rokovnjaštva-ropanja. Delavci, 3000 vas je bilo v Cankarju, ko so likvidirali LITOSTROJ, (priložnost izgubljena ne vrne se nobena) je bil pravi čas za nekaj direktorjem "odviti" glave, strojniki ste in orodja je bilo na pretek. Šli ste v pogajanja, a danes...smo na goli riti. V boj, brez odlašanja. V Franciji bi to bistveno drugače potekalo, drage avtomobile, vile imajo oni, vi potrebujete le nasvet Molotova, toliko sredstev ima vsak.

V boj, TROJA bo padla, a brez boja, gotovo ne bo. Trenutno dialog (od njih producirane pravljice) ne pride v poštev, oni morajo z dejanji kloniti, dialog pa nikoli, ker vedno boste izigrani, tako kot TROJANCI ali bližje našem času: Zrinski, Blajburg... Pamet v glavo, meč v roko.

V boj za dom svoj, braniti lasten dom vam je dolžnost za lastne otroke in bodoče rodove, Bog vam je v naprej že vse oprostil, vsa sredstva s katerimi raspolagate so vam dovoljena! Za vaš pravičen boj gre. Tema je vaš zaveznik. kakor partizanom (tudi njih je g. Hitler imenoval "teroriste", a koliko je bil vaš ded terorist, ko je bil partizan in se bojeval za svoj dom presodite sami. Kakšen terorist, v boj).

Mnenje ZŽPN na komentar gosta Arhimeda!

Sporočilo 2. svetovne vojne izkušnje sta zelo jasna. Brez vojne ne bi bilo partizanov ali odpora nepravičnemu družbenemu sistemu. Da je do vojne dejansko prišlo je največja zasluga Hitlerja, brez njega namreč vojne in tudi partizanov ne bi bilo. Če ne bi bilo Miloševiča, ne bi bilo tako jasnih razlogov za razpad Jugoslavije. Torej, kot sta Hitler in Miloševič uveljavljala s silo svojo voljo se je krepil odpor in so se ustvarjali pogoji za spremembo sistema. To se je zgodilo pri Hitlerju in Miloševiču. Oba sistema, ki sta delovala in se hotela uveljavljati in potrjevati s silo ali nasiljem (izključevanje ali likvidacija drugače mislečih) sta povzročila spremembo družbenega sistema in eliminacijo obeh arbitrov.

To čaka tudi tako opevani kapitalistični sistem zahodne formalne demokracije ().

Spoštovani gost menjati je potrebno obstoječi družbeni sistem, kajti sistem, ki generira oblastnike ali strukturo, ki živi na račun delovnih in poštenih ljudi, je slab sistem!
Družben sistem se lahko menja na tri načine in sicer z revolucijo, kontral-revolucijo ali evolucijo, kar zelo nazorno predlaga s konkretnimi dejanji ZŽPN!

Sedanji zahodni kapitalistični sistem se spremeinja z navidezno evolucijo, saj se spremembe ne izvajajo skladno s potrebam, ampak vedno bolj zaostajajo, kar pomeni, da se vedno bolj blokira razvoj in uveljavlja nasilje kot metodo reševanja trenutnega stanja. Takšna pot vodi v revolucijo ali kontra-revolucijo, kar je primer iz bivše države.

Če pa želimo dejansko menjati sistem, moramo najprej graditi novega, sicer se bo zgodilo, kot se je v Jugoslaviji, da so eliminirali samoupravni socialistični sistem in uvedli kapitalizem, ki ustvarja tajkune (kapitaliste) ali nove sodobne oblastnike in vedno hujše nasilje nad delovnimi in poštenimi državljani!

Primerjava Slovenije in Srbije ali katerekoli bivše republike potrjuje, kjer je Slovenija prešla v kapitalizem brez večjega nasilja in ostale republike z mnogo večjim nasiljem ali zločinom nad prebivalstvom ali delovnimi ter poštenim državljani je zelo poučna.

V bivši državi je prišlo do razpada družbenega sistema, ne zaradi slabega sistema samo po sebi, ampak dokler sta TITO in Kardelj spreminjala sistem samoupravnega socializma tako dolgo je bil zagotovljen razvoj (z vsemi svojimi pomanjkljivosti). Razpad sistema v bivši državi se je pričel s široko demokracijo pod diktatom partije (ali ene politične stranke in njenih marionetnih organizacij).

To dvoje skupaj ne gre, namreč ni mogoče razvijati demokracijo z diktatom ali diktaturo ene ali več političnih strank!

Dokončen razpad bivše države pa je se nezadržno pričel, ko je za Kardelju umrl še TITO in se je znotraj partije začela borba za oblast in utrjevanje centralizma, kot nasprotja demokracije ali že pridobljenih pravic jugoslovanskih narodov. Ta borba za oblast ali dediščino TITA v partiji je povzročila blokado razvoja in vedno večjo anarhijo na področju proizvodnje ali podjetij, saj se je tudi tam pričelo zlorabljati položaje ali stanje na področju politike ali formalne oblasti za uveljavljanje privilegijev managementa (ali vodilne strukture v podjetjih).

To potrjuje tudi dejstvo, da je Slovenija prešla v drug družben sistem z mnogo manj nasilja, kar ji je omogočilo, da nadaljevanje ali aktiviranje v drugem družbenem sistemu prične z mnogo večjim kapitalom ali materialno bazo, saj ni bilo takšnih ruševin nasilja, kot v drugih republikah ter tudi enotnost oblasti, ki je ustvarila zelo enotno javno mnenje, kot izraz skupnih interesov samoodločbe naroda v samostojni državi in to je nacionalna država in avtonomna oblast, ki si jo je prisvojila takratna vodilna politična struktura (ki še danes vlada), saj je izkoristila svoj zgodovinski trenutek za svoje interese ali uveljavljanje privilegijev oblasti!

Bistvo sprememb sistema v bivši državi ni v spremembi sistema samoupravnega socializma, temveč kontra- revoluciji s katero so uveljavili kapitalistični sistem (sistem, ki je bil pred revolucijo oz. 2. svetovno vojno) in vse njegove prednosti vladanja ter sočasno eliminacija vseh dosežkov socialne države ali dobrine socializma v smislu osnovnih človekovih pravic (delo, izobraževanje, zdravstvo, stanovanje,...itd). Tudi danes se še naprej zmanjšuje človekove pravice in socialne pravice na račun oblastnikov in lastnikov kapitala, kot se je dogajalo pred 1. in 2. svetovno vojno.

To konkretno pomeni, da ni prišlo do razvoja novega družbenega sistema, ampak uveljavitev predvojnega kapitalističnega sistema z modifikacijo (kapitalizma na zahodu) in časa v katerem živimo ali da v nobeni republiki bivše države ni prišlo do spremembe sistema z razvojem, ampak restavracijo starega kapitalističnega sistema (ali slabem kopiranju zahoda).

V ZŽPN ne nagovarjamo in ne zagovarjamo nasilje za reševanje problemov ali težav, temveč s spremembami uveljavljamo svoje poglede, stališča in zahteve.

Probleme namreč delajo in rešujejo ljudje, zato nasilje ne rešuje, ampak poglablja težave in probleme, kajti nasilje ne gradi, temveč ruši vse, tudi tisto kar dobro, saj se ne uveljavljajo kultura, pozitivne vrednote in kvaliteta, temveč sila in kvantiteta. V končni fazi ali konsekvenci nasilje in kvantiteto ne premaga nasprotno nasilje ali kvantiteta, ampak kvaliteta.

Po 2. svetovni vojni so se uveljavile nove vrednote in uveljavil drug družben sistem, kot je socializem in bolj demokratičen kapitalizem!

Brez gradnje ali uveljavljanja novega družbenega sistema (socializma in kapitalizma v bolj demokratični obliki) ne bi bil nacizem in fašizem premagan, ampak bi vladal še bolj egoistični in pokvarjen družben sistem kot je vladal v razvitem kapitalizmu Nemčije in Italije pred 2. svetovno vojno!

Značilno za obe državi, ki sta začeli 2. svetovno vojno, kot tudi tiste, ki so začeli 1. svetovno vojno z nasiljem, je, da se izvajanje oblasti in reševanje perečih nasprotij ali problemov ne da reševati z nasiljem, ampak s spremembo družbenega sistema v smeri večje demokracije in pravičnejše družbene ureditve!

V takšnem nasilnem boju so največje žrtve prav nedolžni prebivalci, ki jih nasilneži iz obeh strani silijo v boj za svoje pravice! Nasilnež je nasilnež, ki v nasilju vidi svojo priložnost, ne glede na kateri strani se nahaja. Dejstvo, da kdor nima pameti v glavi, ampak kje drugje, ta uporablja nasilje in k nasilju nagovarja tudi druge prvenstveno, zaradi svojih koristi! To je najbolj potrjena in uveljavljena metoda delovanja vsake oblasti!

Nasilneži ne vidijo rešitve v spremembah ali razvoju sistema, ampak v meču v rokah ali svojem nasilju in svojem prav, zato taki vodijo tudi druge v pogubo in ne v zmago ali boljše življenje (primer Hitler, Miloševič,..)!

Kdor ima pamet v glavi, ta ne rabi nasilja, ampak uporablja njo, kot najmočnejše orodje in ne orožje za spremembe, kajti z orodjem se gradi in z orožjem se ruši in uničuje! In meč v rokah je orožje in ne orodje, zato takim vedno primanjkuje pameti v glavi in morajo za uveljavitev svojih potreb in interesov uveljaviti meč v rokah.

Takšen meč v rokah je tudi represivni aparat v rokah vsake oblasti!
Vir
eDnevnik ZŽPN

Boris · kapitan Pridružen/-a: 12.02. 2006, 08:50 Prispevkov: 86

Spoštovani,

Navedbe gospoda administratorja na Dossier korupcija (glej povezavo spodaj) v gornjem sporočilu moramo v ZŽPN dopolniti z naslednjimi spoznanji in sicer:

- problem pravosodja v Sloveniji ni v formalnih povezavah, temveč v neformalnih,

- problem pravosodja ni v decentralizaciji , temveč v koliziji interesov ali dejstvu, da pravosodje združuje izvajalsko funkcijo in samokontrolo, kar pomeni, da nima nepristranskega nadzora ali je brez kontrole,

- problem pravosodja ni pristranskosti ali nepristranskosti, ampak v organiziranemu kriminalu, ki ga nihče ne odkriva (razen žrtev pravosodja), preganja in sankcionira (kajti ta krimnal in korupcijo podpira in izvaja oblast).

- problem pravosodja je posledica razvoja represije ali pravosodja na osnovi korupcije in kriminala, ki služi oblasti in privatnemu kapitalu in ne razvoju demokracije ali razvoju civilnega pravosodja, ki služi civilni družbi, oz. demokratizaciji družbe in razvoju ter uveljavljanju človekovih pravic!

To kar govori in dela oblast je eno, a resnica je mnogo bolj zanimiva, zato, da je Slovenija sprejeta v EU, je interes prvenstveno kapitalističnega sistema zahodnih držav, da si ustvari novo tržišče za trženje svoji idej kapitalizma (oz. izkoriščanja človeka po človeku) ali konkretnih produktov privatnega kapitala in seveda vseh tistih, tudi v Sloveniji, ki preko oblasti in kapitala želijo uživati sadove tujega dela!

Zakaj je temu tako, boste mogoče našli odgovor v kapitalističnem sistemu in privatni lastnini!

Boljše razumevanje delovanje kapitalističnega sistema in privatne lastnine ali oblasti in kapitala boste našli članku pod v naslovom "Diktatura šoka" objavljen v Mladini , 4. januar 2008 , avtor Marcel Štefančič, Jr. in podnaslov:

Zakaj kapitalizem nujno potrebuje politični teror in kako je sodobni svet padel v brutalni, radikalni, čisti, fundamentalistični kapitalizem, najlepše pojasni Naomi Klein v Doktrini šoka, knjigi leta 2007

Z lepimi pozdravi iz ZŽPN!
Vir
(tukaj)

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli