Administrator
Administrator foruma
Pridružen/-a: 27.12. 2005, 13:53
Prispevkov: 218
|
 Objavljeno: 18 Feb 2006 14:28 Naslov sporočila: Javnost dela sodišč |
 |
|
Javnost dela na sodiščih je samo na papirju in še to le v zelo razupitih primerih, zaradi radovednosti. Realnost je popolnoma drugačna, saj so na sodiščih v 97 % primerih, le stranke s svojimi zastopniki in pravosodnimi pooblaščenci, če iz vzamemo druge vabljene (priče).
Praviloma nobena obravnava na sodišču ni javna, ampak večinoma za zaprtimi vrati.
Javna obravnava bo takrat, ko si bo vsakdo lahko ogledal potek in vsebino dokaznega postopka, neodvisno od časa, prostora in oblastnega nadzora.
To pa je možno le pri snemanju in ogledu dokaznega gradiva vsakemu zainteresiranemu ali prizadetemu takrat, ko ima zato čas in možnost. Še le takšna javna obravnava bi omogočala javnost dela sodišč, zaščito strank pred zlorabo in koristne informacije vsakemu človeku, kot življenska izkušnja in možnost, da se aktivno vključi pri reševanju določenega pravdnega spora /ali podobnega svojega primera/.
Takšna javna obravnava na sodišču, pa ne bi bila samo poučna in koristna za vsakega državljana, ampak tudi možnost, da državljan kot davkoplačevalec neposredno uveljavlja pravico nadzora (kontrole), kako in kaj se dela z njegovim denarjem na sodiščih in kako pravosodni pooblaščenci spoštujejo pravno državo (in ne zlorabljajo).
S takšnim formaliziranim predlogom ZŽPN bi se uveljavljavila večja stopnja demokracije v naši skupnosti in sočasno bi bilo delo pravosodnih pooblaščencev in odvetnikov pod neposredno javno kontrolo. Takrat bi se sodniki in odvetniki popolnoma drugače obnašali, saj bi od njihovega dela bila odvisna njihovo vrednost, avtoriteta in tudi cena dela!
Tudi možnosti dajanje pripomb in podpisovanje zapisnika ob koncu obravnave je običajno tako, da stranke o tem nihče niti ne opozori (mislim na pravice) in se zapisniki podpisujejo, prav z namenom, da se kasneje lahko vsebino zlorablja za potrebe ali zaščito sodnika, saj večina zapisnikov ne bere pred podpisom, kajti zapisnikar običajno prosi samo za podpis (stranka pa ni opozorjena na morebitna posledice, ki izhajajo iz napak zapisnika). Sodniki se s tem zavarujejo pred morebitnim naknadnim pripombam ali ugovorom na nepravilnosti.
Lažno pričanje je kaznivo dejanje, nato sicer sodniki opozorijo stranke po uradni dolžnosti ali pa tudi ne (so tudi takšni primeri). Katastrofa pa je, da sodniki na lažnem pričanju, ki je argumentirano, utemeljujejo sodbo in za takšno kaznivo dejanje seveda pričo ne preganjajo ali kaznujejo. To bi lahko naredili (če so pošteni) tudi po uradni dolžnosti, saj je stranka praviloma nato opozorjena. Da sodnik uporabi lažno pričanje kot dokaz, mu omogoča načelo proste presoje dokazov po lastni presoji (ali potrebah in interesih). Trajni mandat ga ščiti in varuje, da lahko uporablja lažne dokaze za utemeljevanje sodbe brez kakršnokoli odgovornosti. Če tega ne bi imel, ne bi niti pomislil (ali dobro premislil) da uporabi za utemeljevanje sodbe lažne in tudi druge dvomljive dokaze. |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
