 |
Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN
Kratek opis vašega foruma
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Boris
kapitan
Pridružen/-a: 12.02. 2006, 08:50
Prispevkov: 86
|
 Objavljeno: 11 Feb 2008 15:55 Naslov sporočila: Levica ali desnica! |
 |
|
QUO VADIS, LEVICA?
Kar nekako se ne morem zadržati, da ne bi ponovno izrazila svojega razmišljanja v teh dneh, po ratifikaciji Lizbonske pogodbe. Tako kot sem napovedala in je bilo pričakovati, smo bili priče teatru po v naprej znanem scenariju in predvidljivem izidu. Pogodba je bila sprejeta z veliko večino poslank in poslancev. Kaj me poleg tega, da o pogodbi nismo mogli izreči nič, državljanke in državljani, še jezi in iritira?
Kot levičarki se mi zdi nesprejemljivo in nedopustno, kar je v tej dramaturški uprizoritvi storila opozicija, t.i. levica. In prav kot levičarka, sem še bolj občutljiva in kritična do tega kar govori, deklarira in počne ta politična opcija, ki naj bi zastopala nas in določene vrednote. Najlažje je seveda kritizirati ter kazati na številne napake vladajoče koalicije, smo le pred zadrego, katero prej izbrati, med številnimi absurdi in nesmisli. Vedeli smo za ne-umne in plehke argumente, manipuliranje, dezinformiranje ter laži, ki jih bodo uporabili, da bi upravičili neupravičeno ratifikacijo Lizbonske pogodbe. Kar se nam zdi nesprejemljivo in povsem skregano z vsako logiko je to, da so poslanke in poslanci opozicije imeli v ustih prav vse argumente, ki bi jih mogli navesti k glasovanju za NE ratifikacijo Lizbonske pogodbe.
Pa so glasovali kljub vsemu, vsem in v popolnem nasprotju s samimi seboj ter tem kar so govorili. Npr. da ni bilo nobene javne razprave, da ljudje o pogodbi ne vedo nič, pa bi morali, da niso imeli ustreznega prevoda pogodbe, do pred kratkim, da razpravi na seji ni bilo odobrenega dovolj časa. A zakaj, se sprašujem, bi sploh potrebovali več časa, če ste že bili odločeni kako nameravate glasovati. Prav tako kot zahteva, hoče in pričakuje vlada. Ali ste se ustrašili, da bi vas označili za nedržavotvorne ali še huje, odgovorne za krizo EU? Zakaj bi dejansko zapravljali čas, če vaše besede ne sledijo dejanjem, niso izkazana v dejanjih ali še drugače, se ne udejanjajo.
Ravno to je tisto kar želim problematizirati, kar me skrbi in žalosti, tudi v luči prihajajočih volitev. Sem nekdo, ki »še vedno« verjame v vrednote in si jih prizadevam tudi uresničiti, zato ne prenesem poigravanja in preigravanja z njimi. Kako naj vam volivke in volivci sploh verjamemo, da bo, če pridete ponovno na oblast, karkoli drugače, razen zamenjave predznakov ideološke retorike? Dejansko sama tega ne verjamem. Mogoče sem imela majhno upanje, da bi lahko Zares stvari vzel zares, pa gre tudi tu zgolj za hec.
Resnici na ljubo, so bili edini konsistentni, če hočete »odkriti«, poslanci iz SNS in iz poslanske skupine Lipa. Neumen argument opozicije za zavrnitev SNS pobude za referendum je bil, da gre g. Jelinčiču primarno za onemogočanje širitve Hrvaški v EU. Tudi, če je bil to resnični in pravi namen, bi podpora pobudi pomenila le odprtje tiste tako potrebne, opevane in želene javne razprave, ali ne? Javne razprave, ki je predpogoj, temelj in bistvo demokracije.
In kot pika na i, so edini, ki so začeli civilno iniciativo z zbiranjem 2500 potrebnih podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, bili Zveza društev Hervardi. Tisti nacionalisti, nacisti, skini,…takšne opise sem slišala o njih in za katere obstoj sem prvič slišala pred mesecem dni. Poznam jih le preko bežnega pogleda na njihovo spletno stran, kjer sem ugotovila, da z njimi nimam nič skupnega. Razen tega, da sem tudi sama med 2700 podpisniki pobude za razpis referenduma. Tudi, če sem bila za to dejanje deležna kritike nekaterih najtesnejših prijateljev, mi ni žal.
Gre se spomniti izjave g. Janše v DZ RS prav ob sprejemanju Lizbonske pogodbe, ki gre nekako tako: »Pa saj ste imeli možnost prevzeti oblast, ko sem ponudil možen odstop Vlade, pa je nastal preplah in vsi ste se prestrašili.«. Sledil je glasen smeh poslank in poslancev vladajoče koalicije in na obrazu g. Janše je bil posmehljiv izraz, saj mu je cinično uspelo povedati resnico. Čudi me, da opozicija ni sposobna sprevideti igre in jo obrniti sebi v korist. Vse bolj se zdi, da sta g. Pahor in g. Janša ne tekmeca za prihodnje parlamentarne volitve, ampak soigralca ali celo partnerja. A pustimo se presenečati, če jima bo uspelo.
Elena Pečarič |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
prijatelj
član
Pridružen/-a: 07.10. 2007, 17:21
Prispevkov: 16
|
| Objavljeno: 15 Feb 2008 13:15 Naslov sporočila: odgovor na pismo EP |
|
|
Spoštovani,
hvala, ker ste me uvrstila med prejemnike pisem, s katerimi poročaš o skrajnih stiskah sto handikepiranih zaradi pomanjkanja razmeroma majhnega zneska dodatnih sredstev za plače za osebno asistenco. Priznam, da pred nekaj dnevi nisem vedel dosti o težavah, na katere opozarjate, vaša pisma pa so mi dala resno misliti, v kakšni družbi živimo.
V osamosvojeni državi so težave majhnih ljudi, še posebej vse večje množice ljudi z družbenega obrobja, zanimiva samo ob posebnih priložnostih, kot to pride prav komu tretjemu ali šele, ko pride do tragičnih posledic slabega delovanja pravne ali socialne države. Samo dvajset let je nova slovenska oblast potrebovala, da je postala elitistična, velikopotezna in seveda obenem vse bolj nezadovoljna s svojimi državljani in državljankami.
Zanjo smo neproduktivni, socialno razvajeni, funkcionalno nepismeni, imamo nezdrave prehrambene navade, se preveč zadolžujemo, premalo in preveč trošimo… Znan politik mi je zaupal, da mora oblast biti stroga zato, ker so ljudje pokvarjeni in vse izigrajo. In zato zdaj, sem si mislil, bolj kot kdajkoli potrebujemo politike, hvala bogu so vsaj slovenski, ki bodo podučeno, trezno, odgovorno, prizadevno, pravično in učinkovito presojali o vsem, torej ne le o nas zgubah ampak o vsem pomembnem v zvezi z vodenjem države in sveta, če se da, vsaj jugozahodno.
Zato ob tej priložnosti izražam protest in nesprejemljivost za oblastniško poigravanje z usodami ljudi, predvsem tistih, ki po svoji ali po višji volji živijo drugače in hočejo živeti dostojno kljub temu, da živijo po svoje. Pravico 'živeti po svoje' smo uresničili leta 1991 in to se ni nanašalo na pravico posameznih političnih skupin ampak na vizijo razvoja Slovenije in njene prebivalke in prebivalce. Slovenija je naša skupna dobrina in last slehernika, zato ne smemo dovoliti njenega razkosanja za 'velike interese' drobnjakarske politike. Hvala vam vsem, da ste nas opozorili, kako na nas gleda naša oblast – zanjo je povsem ustrezno, če na koncu pristanemo v njenih sirotišnicah in hiralnicah. Tako gledano se mi zdi, da je pri nas predvsem handikepirana naša oblast. Le da ne od nesreče ampak od preobilja in zaverovanosti same vase!
Sprejmite prosim moralno podporo za vaša prizadevanja za dostojno življenje ljudi, še posebej tistih, ki jih v to prisiljeni. Podpiram tudi vaša prizadevanja, da vzbudite odgovornost ali vsaj sram pri oblastnikih, intelektualkah, novinarjih in drugih, ker s svojim naravnanjem ali nezadostnim ravnanjem spravljamo v življenjsko stisko sto ljudi in na tisoče plemenitih misli.
B. Radej |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
