Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

kaktus · Gost

Pravosodje in vlada čakata, kaj bo z reformo plač naredilo ustavno sodišče.

Sodnike so zapeljali v javni sektor
Sodstvo je tretja veja oblasti, kar se zdaj dogaja, pa ni delitev oblasti, razmišlja Lojze Ude -
Bodo ustavni sodniki pritisnili na zavoro?

Kaj bo naredilo ustavno sodišče, je najbolj vroče vprašanje po tednu, v katerem se je jeza predvsem sodništva zaradi v osnovi nižjih pravosodnih plač po tako imenovanem Virantovem odloku razrasla do skrajnosti in se zmeraj več sodnikov v neke vrste tihi stavki odloča delati samo toliko, kolikor morajo, torej ne čez normo. Če si ne premislijo, je jasno, da je to napoved novih sodnih zaostankov mimo programa Lukenda, ki je načrt pospešenega odpravljanja starih spisov do konca leta 2010.

Besni sodniki ponavljajo, da bo za nove zaostanke kriva izključno vlada, ker sodstvu mimo sodnikov preureja položaj, ko se jim reže plače (od nekaj tisoč do več deset tisoč tolarjev), pa jih kratkovidno demotivira. Pravniki razmišljajo, da bodo ustavni sodniki najbrž začasno, dokler ne odločijo, zamrznili veljavnost zakona o sistemu plač v javnem sektorju, odloka o plačah funkcionarjev in zakona o sodniški službi. Tako bi stopili na zavoro v plačni reformi, kakor si jo je zamislila izvršilna oblast, pravosodju in vladi pa pridelali premor za nujni razmislek o izhodu iz položaja, v katerem mnogi vidijo vsaj začetek ustavnopravne krize.

Utrjeni prepadi med sodstvom in vlado!

Bi bil čas, da se sestaneta sodni in vladni vrh, torej predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen in predsednik vlade Janez Janša (več o Janezu Janši) ? Mimogrede, plačna reforma ju umešča v isti plačilni razred. Petkov sestanek pravosodja za zaprtimi vrati z ministroma Lovrom Šturmom in Gregorjem Virantom, ki nista imela privolitve premierja, da bi se kakorkoli odmaknila od nove plačne ureditve, je tretji dan od starta reforme prepade med sodstvom in vlado utrdil, na pomoč poklical ustavne sodnike in se iztekel v začasno, zgolj tehnično rešitev: dokler ne bomo vedeli, ali je plačna zakonodaja skladna z ustavo, dobijo sodniki in tožilci začasne odločbe o uvrstitvah v plačilne razrede, potem pa očitno še začasne odločbe o plači.

Nikomur ta trenutek ni prav jasno, kako bodo v pravosodju izračunali marčne plače. In še ena dilema obstaja: ali več kot tisoč sodnikom sodni svet ter tožilcem državnotožilski svet sploh lahko že izdane odločbe, zoper katere se množično pritožujejo, zamenjata z začasnimi, na kakšni pravni podlagi.

Predsednik vrhovnega sodišča, po ustavi najvišjega v državi, se s sodniki, ki grozijo, da ne bodo več udarniško delali čez normo, ne strinja. Kliče jih k zavzetemu in predanemu delu v interesu strank in javnem interesu, s tem pa k varovanju ugleda sodstva.

Franc Testen nasprotuje kakršnikoli stavki, je pa tudi proti reformi, ki po njegovem prepričanju sodstva v temelju ne razume in že tako podcenjene sodnike spreminja v javne uslužbence oziroma v navadne uradnike. Boji se poraznih učinkov reforme na odpravljanje sodnih zaostankov, ki brez večje storilnosti sodnikov ni realno.

Bela stavka ni prava reakcija!

Novi predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije Lojze Ude, kot Testen tudi nekdanji ustavni sodnik, zdaj profesor na ljubljanski Pravni fakulteti, ki vsakič, ko ima priložnost, opozori, kako se pri nas ustavna delitev oblasti na izvršilno, zakonodajno in sodno vse bolj spreminja v vseobsegajočo moč predvsem izvršilne oblasti, torej vlade, ki ima večino tudi v parlamentu, je jasen: nižanje plač in nedogovarjanje s sodstvom nista združljiva z delitvijo oblasti. O vladnem plačnem prištevanju sodstva v javni sektor Ude odločno pravi, da je napačno. Sodstvo je tretja veja oblasti, ne pa javni sektor kot recimo bolnišnice in (drugi) javni zavodi. Ni dobro, če se zdi, da skuša izvršilna oblast disciplinirati sodno. Če bi rada izvršilna oblast vse obvladovala.

Ustavni sodniki? Lojze Ude ne ve, kaj bodo naredili. Bodo pa v rahlo nerodnem položaju, ker morajo odločiti o sistemu, ki tudi njim odreja plače. A takšno ureditev pač imamo, druge poti, kot da ustavno sodišče presodi, ali je reforma ustavna, zdaj ni. Tiha, bela stavka sodnikov, ki so strnili vrste in mislijo delati samo toliko, kolikor je obvezno, po Udetovem prepričanju vsemu navkljub ni prava reakcija na to, kar se dogaja. Sodniki morajo delati. V tem, kar imamo zdaj in ni dobro, pa še ne vidi že kar krize.

Gost

http://www.dnevnik.si/clanek.asp?id=171764

Sodišče za človekove pravice znova razsodilo proti Sloveniji

STRASBOURG - Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je zaradi sodnih zaostankov Sloveniji danes znova naložilo plačilo odškodnine. V primeru Petra Krisperja je namreč odločilo, da je Slovenija kršila 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o pravici do poštenega sojenja, in Sloveniji naložilo, da mora tožniku plačati odškodnino v višini 4000 evrov.

Peter Krisper je leta 1990 s sestro vložil prošnjo za vračilo nacionaliziranih nepremičnin svojega očeta v občini Ljubljana Center, leta 1992 pa za vračilo nacionaliziranih nepremičnin svoje matere v občini Jesenice. Oba starša sta bila rojena v Ljubljani, vendar pa sta slovensko ozemlje zapustila 8. maja 1945 in so ju jugoslovanske oblasti obravnavale kot osebe nemške narodnosti.Peter Krisper je vrnitev nepremičnih zahteval v skladu s slovenskim zakonom o denacionalizaciji, vendar se je zapletlo pri ugotavljanju državljanstva staršev. Ker po dolgotrajnih postopkih, v okviru katerih se je obrnil tudi na ustavno sodišče, zadeva še ni rešena, je tožil Slovenijo v Strasbourgu zaradi kršitve 6. člena, ki govori o pravici do odločitve sodišča v razumnem roku.

Sodišče v Strasbourgu je ugotovilo, da gre resda za kompleksen primer, vendar pa je trajanje postopka predolgo in pomeni kršitev 6. člena konvencije v delu, ki govori o pravici do odločitve sodišča v razumnem roku. Sodišče je že 9. marca v 17 primerih ugotovilo, da je Slovenija s sodnimi zaostanki kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, in državi naložilo, da mora tistim, ki so to zahtevali, plačati denarno odškodnino.

Sodišče je takrat v 14 primerih razsodilo, da je Slovenija s predolgimi sodnimi postopki kršila 6. člen konvencije, ki govori o pravici do poštenega sojenja, in 13. člen, ki določa pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred domačimi sodišči. Zato jim mora Slovenija v treh mesecih plačati denarno odškodnino.

Pri odločanju pri večini razsodb se je sodišče v Strasbourgu naslanjalo na prvi primer, v katerem je razsodilo glede tožb zaradi sodnih zaostankov proti Sloveniji - na primer Franja Lukende. Sodišče je v tem primeru 6. oktobra lani razsodilo, da mu mora Slovenija zaradi sodnih zaostankov izplačati odškodnino za negmotno škodo v višini 3200 evrov in 965 evrov za stroške.

Takrat je tudi zapisalo, da zaradi nenehnega kopičenja nerešenih primerov na slovenskih sodiščih meni, da je predolgo trajanje sodnih postopkov v Sloveniji velika težava. Na Evropskem sodišču za človekove pravice je bilo takrat 500 podobnih tožb proti Sloveniji.

opa · Gost

Evropa ponovno ugotovi kršenje pravice do pravočasnega sojenja, a sodniki po starem , interes jim je mošnjiček. Zaostanki , po so koleteralna škoda. Da so to škodo povzročili sodniki s svojim slabim delom o tem pa ne želijo razpravljati. V kolikor bo kdorkoli o tem spregovoril se bo srečal s popadljivostjo krajškove.

O sodstvo kam bežiš,
o sodstvo kam hitiš,
nič se ne mudi ,
lukenda nas ne skrbi,
denarci v mošnjič so
skrbi, ki sodnike
v belo stavko napoti.

Tu bomo iskali vse poti
saj sodne vrane podporo
nam drže. Raja , ki pravico
si želi, pa naj nadalje še trpi
in jo išče v Evropi,
nas to ne skrbi.

Važno , da mandat je trajni
in se prav odlično žvi.

Boris · kapitan Pridružen/-a: 12.02. 2006, 08:50 Prispevkov: 86

Spoštovani gost opa.

Čestitam za izvirno besedilo!
Že oblika izraža kulturo dialoga, a vsebina je tista ta prava. Prav prijetno je prebiranje misli na drugačen način.

Upam, da boste posredovali še kakšno umetniško resnico, saj je tistih z odpada duhovnih vrednot, ki sodijo za plot fsihopatov vse preveč.

Še veliko modrih misli!

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

vecer 25_3_2006

Sodni svet misli kot Potočar

Sodni svet je odločil, da predlog ministra za pravosodje Lovra Šturma, naj predsednik ljubljanskega višjega sodišča Jernej Potočar opravi službeni nadzor sodnice v primeru, ki se je na okrožnem sodišču zaključil z oprostitvijo Silva Pluta, ni utemeljen.

Pravilnost nepravnomočne odločbe sodišča prve stopnje lahko preverja le pristojni senat višjega sodišča po dovoljeni in pravočasni pritožbi upravičencev, pravilnost pravnomočne odločbe sodišča pa lahko preverjajo le organi pristojnih sodišč v postopku izrednih pravnih sredstev, pravijo v sodnem svetu. Odločitev je pričakovana, je pa tudi zanimiva, ker je Potočar, ko je iz podobnih razlogov že sam zavrnil ministra, po naših informacijah spraševal le, ali so v sodnem svetu pristojni za zadnjo besedo ob ministrovem predlogu. Ne pa (čeprav bi najbrž moral), ali je službeni nadzor možen.

Iz pravosodnega ministrstva so se še enkrat oglasili, da niso predlagali nadzora zato, ker je bil Plut oproščen v zvezi z veliko tatvino v kašeljsko župnišče, "ampak zaradi neizvedbe dodatnih dokazov, ki bi lahko utemeljili bodisi izrek oprostilne bodisi obsodilne sodbe". Iz odločitve sodnega sveta sklepajo, da zaključene sodne odločbe lahko ocenjujejo le pravni strokovnjaki. Minister jih ponovno poziva k bolj dinamičnemu odzivanju.

PIJUN · Gost

Očitno je še vedno vse po starem. Nič ne delajo, dobivajo plačo in lajajo čez politično oblast. Skratka parvi protidržavni elementi, disidenti, šovinisti, fašisti....Testen šeta kožico na čelu Vrhovnega sodišča RS, Potočat šeta kožico na Višjem sodišču RS, predsedniki okrajnih in okrožnih sodišč, pa šetajo svoje kožice na svojih starih mestih. Skratka vse je pod kontrolo tako kot je to ponavadi pri stari in izrabljeni udbo-mafiji.

Glede na to, da prihaja dolgo pričakovana pomlad in čas ko se čistijo naša domača okolja v katerih živimo skupaj z našimi pokradenimi družinami in našimi nič in nikomur krivimimi otroci. Kaj bomo v naših okoljih čistili se ve, samo nas zanima ali slovenska sodna kareovska nesnaga ni zrela za čiščenje. Posebej se sprašujemo o tem, ali ta kadtovska nesnaga res zasluži ta privilegij, da se v našem okolju počuti varno in da sploh sodi v naše okolje.

Svojega nedamo - tujega nočemo!!!!!

24ur · Gost

Sodstvo in vlada za isto mizo

Ljubljana | 12.4.2006 | STA/N.Š.K.
Vlada in sodniki so po burnih soočenjih v javnosti glede sodniški plač sedli za skupno mizo in postavili okvir za nadaljnja usklajevanja.

Iz 24UR: Vlada in sodniki začeli pogajanja

Lovro Šturm, Gregor Virant in Marjan Pogačnik
Vlada je na sestanku delovne skupine za usklajevanje plač v sodstvu predstavila okvir, znotraj katerega obstaja manevrski prostor za usklajevanja. S predstavniki sodnega sveta, vrhovnega sodišča, Slovenskega sodniškega društva, Društva državnih tožilcev Slovenije, vrhovnega državnega tožilstva in državnega pravobranilstva so se dogovorili, da si bodo v 15-ih dneh izmenjali pisna stališča, ki bodo izhodišča za nadaljnje usklajevanje, je po sestanku dejal minister za javno upravo Gregor Virant.

Virant: Del plače narekuje delovna uspešnost

Minister Virant: Realna masa plač v pravosodju ostaja nespremenjena. Okvir za usklajevanja po mnenju vlade predstavljajo temeljna načela plačne reforme, tudi plačne reforme v sodstvu. Ob tem je Virant poudaril, da realna masa plač v pravosodju v celotnem obdobju usklajevanja do konca leta 2009 in tudi naprej ostaja nespremenjena, se ne povečuje in ne zmanjšuje. Poudaril je še, da je del plače v pravosodju odvisen od delovne uspešnosti, da je vlada v proračunu pripravljena nameniti dodatna sredstva za odpravljanje sodnih zaostankov in da velja enotni plačni sistem za celotni javni sektor.

Kot je znano, je ustavno sodišče za četrtek sklicalo javno obravnavo v postopku za oceno ustavnosti plačne reforme.

Po Virantovih besedah so se pripravljeni pogovarjati o tehničnih popravkih, da bi razjasnili dileme in različne interpretacije, ter o tem, v kolikšnem času lahko pravosodni sistem vzpostavi merila za plačevanje po delovni uspešnosti. Želijo, da je rezultat teh usklajevanj spoznanje na obeh straneh, da obstajajo notranje rezerve. Virant jih na stani vlade vidi v vlaganju dodatnega denarja v odpravo sodnih zaostankov in v poenostavitvi sodnih postopkov, na strani pravosodja pa v boljši izrabi virov in boljšem vodenju.

Pravosodni minister Lovro Šturm Šturm: Vse za odpravo zaostankov!

Minister za pravosodje Lovro Šturm je ponovil stališče, da je za ministrstvo za pravosodje sprejemljiv takšen plačni sistem, ki bo pomagal pri odpravi sodnih zaostankov. Povedal je, da v četrtek pričakujejo novo pošiljko sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. V tem trenutku jih najbolj zanima, ali bo ostalo pri najvišji izrečeni kazni 9600 evrov ali jo bodo presegli. Pojasnil je, da sredstva za plačilo izrečenih kazni zagotavljajo iz proračunskih rezerv.

Pogačnik: Iskanje rešitev v skupno korist

Predsednik sodnega sveta Marjan Pogačnik je pozdravil odločitev predstavnikov vlade, da se delovna skupina sestane še pred odločitvijo ustavnega sodišča glede plačne reforme in na delovnem sestanku ponovno izmenja stališča ter poskuša poiskati rešitve, ki bi bile v korist vseh. Pogačnik je na sestanku ponovil stališče, da bi bilo primerno ponovno pregledati vsebino odloka o plačah funkcionarjev in razmisliti o tem, ali je najbolj primerno takšno materijo kot je sodstvo urejati s podzakonskim aktom ali ponovno morebiti razmisliti o ureditvi v zakonu o sodniški službi.

Predstavniki vlade in sodstva se bodo ponovno dobili čez 15 dni (Foto: Dare Čekeliš) Opozoril je tudi na to, da je plačna reforma povzročila določeno destabilizacijo sodnega sistema in da pričakuje, da bo v strpnem dialogu prišlo do določenih korekcij sistema, ki je po eni strani uveljavljen in po drugi zadržan s strani ustavnega sodišča. Glede destabilizacije je dodatno pojasnil, da to ne pomeni, da sodniki delajo in naredijo manj.
Predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek je spomnila, da je sodniško društvo jasno sprejelo svoja stališča na izrednem občnem zboru. Povedala je, da je zaenkrat dogovor današnjega sestanka le ta, da bodo v 15-ih dneh ponovno pretehtali svoja stališča in pripravili izhodišča za nadaljnje pogovore in usklajevanja.

Predstavnik tožilstva upa, da bodo v prihodnosti lahko svoja stališča predstavili in skupaj poiskali rešitve.

Pobudo za ustanovitev delovne skupine je pozdravil tudi predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije Boštjan Škrlec, ki pričakuje, da bodo z dialogom poskušali uskladiti izhodišča plačne reforme. Plačna reforma, ki je predmet ustavne presoje tudi na pobudo članov društva državnih tožilcev, je namreč v tožilskih vrstah sprožila veliko nezadovoljstvo, ki sicer ni bilo izraženo na bolj radikalen način. Upa, da bodo v prihodnosti lahko svoja stališča predstavili in skupaj poiskali rešitve.

delo · Gost

Minister Virant pred ustavnimi sodniki
Ustavno sodišče o plačni reformi
STA/U.Č., Čet 13.04.2006, 14:15

Minister Gregor Virant je prepričan, da ima vlada prav | foto: Roman Šipič/Delo
Začeli s pogajanji o sistemu plač v sodstvu
'Od plačne reforme ne bomo odstopali'
Avstrijski sodniki delijo izkušnje s slovenskimi kolegi
Čas za razmislek
Plače funkcionarjev po starem
Premirje do odločitve ustavnega sodišča
Bo pravosodni sistem razpadel?
Ljubljana - Na ustavnem sodišču je potekala javna obravnava v postopku za oceno ustavnosti tistih določb zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in sodniški službi ter odloka o plačah funkcionarjev, kolikor se nanašajo na obračunavanje in izplačevanje plač funkcionarjem po 1. marcu. Ustavne sodnike je predvsem zanimalo, na kakšen način so sodniki sodelovali v postopku urejanja sodniških plač, zakaj so plače urejene z odlokom in ne zakonom ter ali se bodo sodnikom plače res znižale.

Prvi je besedo dobil pobudnik ustavne presoje Aleš Zalar, ki je poudaril, da ne obtožuje, ampak obžaluje, da se je v Sloveniji zgodilo isto kot v devetih novih članicah Evropske unije, da je vlada poskušala poseči v sodniško neodvisnost.

Plačno reformo je v imenu vlade zagovarjal minister za javno upravo Gregor Virant, ki je ponovil stališče vlade, da predvidena ureditev ni v ničemer protiustavna, zato od temeljnih principov reforme plač v javnem sektorju ne bo odstopila. Po obravnavi je Virant ocenil, da je pred ustavnimi sodniki uspešno zagovarjal stališča vlade.

Državni zbor meni, da odlok o plačah ni takšen, da bi presegel pooblastila zakona, je pojasnil

vodja zakonodajno-pravne službe Miroslav Mozetič . DZ ocenjuje, da je razvrstitev v plačne razrede primerna in da z načrtovanim nagrajevanjem sodnikov ni mogoče ogroziti neodvisnosti sodstva, je pojasnil Mozetič.

Predsednik Vrhovnega sodišča Franc Testen in predsednik Sodnega sveta Marjan Pogačnik sta postregla s primeri v podporo pobudi za ustavno presojo. Testen je ocenil urejanje sodniških plač z zakonom kot neustavno. Pogačnik pa je plačno reformo, ki zmanjšuje dodatek na delovno dobo z 0,5 na 0,3 odstotka, karikiral z besedami "bolj si izkušen, več izgubiš".

Kot je znano, je ustavno sodišče v postopku za preizkus pobude Aleša Zalarja 9. marca sprejelo sklep o zadržanju izvajanja omenjenih določb, in sicer do končne odločitve ustavnega sodišča.

Do končne odločitve ustavnega sodišča se plače funkcionarjev obračunavajo in izplačujejo po predpisih, na podlagi katerih so se plače funkcionarjev obračunavale in izplačevale do 1. marca, so sporočili z ustavnega sodišča.

Pri sprejemu odločitve o zadržanju je ustavno sodišče upoštevalo tudi to, da pobuda odpira vrsto pomembnih ustavnopravnih vprašanj v zvezi z razmerji med posameznimi vejami oblasti, ki se odpirajo prvič in ki jih bo treba podrobno proučiti.

Ustavno sodišče ni zadržalo zgolj izvrševanja izpodbijanih določb, temveč je zadržalo izvrševanje izpodbijanih predpisov v vseh delih, v katerih urejajo plače funkcionarjev. Pri tem se tudi ni moglo omejiti zgolj na sodnike, ker bi lahko zadržanje izvajanja novega plačnega sistema zgolj zanje povzročilo neenakost med sodniki in drugimi funkcionarji, delno zadržanje pa bi povzročilo tudi sočasno uporabo dveh plačnih sistemov.

Vlada je na seji 30. marca sprejela odgovor ustavnemu sodišču glede dveh pobud za začetek postopka za oceno ustavnosti nekaterih členov zakona o sodniški službi, zakona o sistemu plač v javnem sektorju in odloka o plačah funkcionarjev, ki sta jih vložila Aleš Zalar in Branko Hojnik. Vlada je prepričana, da predvidena ureditev ni v ničemer protiustavna, zato od temeljnih principov reforme plač v javnem sektorju ne bo odstopila.

delo · Gost

Najprej plačujemo veliko nestrokovnost. Naj nam sodniki povedo, koliko je sodb, ki so tako slabe, da se zaradi svoje nekakovosti vedno znova vračajo v ponovno sojenje na nižji stopnji. Naj nam povedo, z imeni in priimki, kdo so tisti sodniki, ki slabo delajo in kako je mogoče, da kljub temu napredujejo na višje in boljše položaje, svoje nedokončano delo pa prepuščajo začetnikom. Kako jim je uspelo vsiliti mit o nezdružljivosti svoje sodniške službe s pridobitno dejavnostjo, če pa je kar nekaj sodnikov, ki vendarle tudi predavajo, izobražujejo, svetujejo – morebiti tudi o tem, kako najti luknje v zakonu? Naj nam spoštovani sodniki povedo, kako jim je uspelo preslepiti še vsako oblast doslej, da jim še zdaj ni predpisala, da bi v luči boja proti korupciji tudi sami obvezno prijavljali svoje premoženje na vsakih nekaj let, kot morajo to početi drugi funkcionarji, od slovenskih županov in župančičev naprej, pa vse do tožilcev? Naj nam povedo, s kakšno pravico nam grozijo z nekakšno »belo stavko« in kje se bo ta sploh poznala?

Do teh in tudi drugih odgovorov smo upravičeni. Ne nazadnje gospe in gospodje v sodniških škricih pišejo sodbe v našem imenu – v imenu ljudstva!

Vida Petrovčič

nedeljski · Gost

NAŠI SODNIKI SO TAKO NEODVISNI, DA NE UBOGAJO NITI NADREJENIH

Požar, ki uničuje že dobro desetletje

Ciril Brajer

Jožetu Nosetu je ogenj uničil vse, sodniki pa ga že trinajst let vlečejo za nos - "Firbci" so gasilce opazili prej kot varnostnik - Sodnica ne verjame evropskim izvedencem in obrambnemu ministrstvu - Na sodiščih je mogoče najti marsikaj, le pravice je bolj malo - Sodniki bi stavkali za višje plače, a včasih si morda še teh ne zaslužijo

V Dnevniku smo nekoč brali izjavo višje sodnice Ladislave Polončič: "Najbolj so presenečeni, ko jim povem, da na sodišču ni pravice. To je zanje pravi šok." Potem smo za več pravice in hitrejšo pravico dobili program Herkules. Ker orjak ni in ni uspel, imamo zdaj program Lukenda, a še nič ne kaže, da bo kaj bolje. To na svoji koži doživlja Jože Nose. Sodniki ga že trinajst let vlečejo za nos, s tem pa so ga spravili ob podjetje, posle, hišo, avtomobil, skratka, ob delo in vse premoženje. Zdaj se je moral zateči v Bosno, od koder se še naprej bori z našimi počasnimi sodnimi mlini - in želi, z bridkim posmehom, sodnicam in sodnikom veselo stavko!

Če varnostnika moti alarm ...

Davnega leta 1993 je v prostorih domžalskega poslovno-stanovanjskega kompleksa zagorelo. Plameni so ponoči pogoltnili tudi prostore Nosetovega računalniškega podjetja Hipec. Jožetu gredo še danes lasje pokonci.

"V podjetje sem vložil ogromno. Prostore sem opremil do sijaja, oprema je bila najsodobnejša. Posel je cvetel, odpiral sem nova delovna mesta, zjutraj pa so ostale le saje! Požarni sistem ni deloval, so skomignili z rameni upravljavci stavbe. Tudi varnostnik, ki je bil tisto noč menda prisoten in buden, ni delal, kot bi moral. Iz njegovega dnevnika sem razbral, da je ‚slučajno na obhodu našel dva lažna alarma, ne pa znakov požara’, zato je alarm kar izključil; menda mu je motil zasluženi počitek. Ko je šel kasneje iz kleti v pritličje, je slučajno opazil gasilce, ki so, če sodimo po časih, zapisanih v dnevniku, takrat že skoraj pol ure vneto gasili?! Pet gasilskih avtomobilov, čreda firbcev, požar plamti, varnostnik pa ‚slučajno’ pride mimo. In tako pozno?!

V požarno centralo sploh ni bil vložen printerski trak, napaka se je vrstila za napako. Posledice so bile strašne. Izvedenci so naračunali za 160 milijonov tolarjev neposredne škode, poslovna pa je bila kar neprecenljiva."

Sam proti vsem

Takrat smo prebirali svežnje Jožetove dokumentacije. V njej so tudi strokovna zagotovila pristojnih, da so bile protipožarne naprave brezhibne in da so bili prostori varni. Torej je mirne vesti stopil na sodišče.

"Zakone so grobo kršili po vrsti gradbinci, izvajalci protipožarnega sistema in domžalska občina s svojim komunalnim podjetjem vred. Z muko in stroški sem sam zbral vso dokumentacijo, ki dokazuje to, a na sodišču gladko izgubil. Potem sem se seveda pritožil in takratni pravosodni minister Ivo Bizjak mi je trdno obljubil, da bo primer končan do poletja 2000. Še danes ni končan! Zdaj moram sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dokazovati vse nesmisle, nestrokovnosti, pristranskosti in nesposobnosti, ki si jih privoščijo naši sodniki. Žalostno! Ta čas sem poslovno seveda hiral. Škode imam že za 700 milijonov tolarjev. Tožim tudi občino, saj je izdala uporabno dovoljenje za stavbo, ki očitno ni bila varna. S komunalnim podjetjem sem podpisal pogodbo o upravljanju in mu vestno plačeval visoke stroške ‚upravljanja, vzdrževanja in varnosti’. Svojega dela obveznosti se ni držalo. Alarm sploh ni deloval, varnostnik je gasilce opazil šele 20 minut po tistem, ko so že gasili. Ko sem to dokazoval z mnenjem neodvisnega strokovnjaka zavoda za varstvo pri delu, sodišče te, zame ključne, priče sploh ni hotelo upoštevati. Sam sem moral poiskati in plačati neodvisnega sodnega izvedenca za požare in tudi ta mi je dal prav, pa je sodišče naročilo še tretjega. Ta je mnenje natipkal tako, da ga je komaj mogoče brati; tudi slovnično je skoraj nerazumljivo. Jasno, saj mi je priznal, da je strokovnjak za strojelome, ne pa za požare. Zanje nima ne kvalifikacij ne referenc, kar je dobro vedelo tudi sodišče. In to ‚mnenje’ je pacal dve leti."

Sodnica je Jožetove skrbno zbrane in drago plačane dokaze vsa ta leta drugega za drugim zavračala.

Dokazi eno, sodnica drugo

"Sodnica mojih dokazov ni hotela niti videti. Bolj so bili tehtni, bolj gladko jih je zavračala. Mojih prič ni upoštevala. Še na mnenje ...

delo · Gost

S spremembo ustave do začasnih sodnikov?
Bomo imeli dve vrsti sodnikov?
STA/U.Č., Tor 09.05.2006, 20:20

Minister za pravosodje Lovro Šturm se je zavzeto lotil odpravljanja sodnih zaostankov | foto: Damjan Žibert/Delo
Sprejeli zakon o sojenju v razumnem roku
Začeli s pogajanji o sistemu plač v sodstvu
Koliko evrov še?
Avstrijski sodniki delijo izkušnje s slovenskimi kolegi
Šturmov boj proti sodnim zaostankom
ZDA okrcale Slovenijo
Navidezno premirje
Ljubljana - Ministrstvo za pravosodje je na spletnih straneh vlade objavilo predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona, ki predvideva nov 129.a člen ustave. Besedilo novega člena predvideva, da so za zagotovitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko izvoljeni sodniki za dobo petih let. Kot je pojasnila tiskovna predstavnica ministrstva Mojca Hardi, je gradivo danes obravnaval vladni odbor za državno ureditev in javne zadeve, vlada pa ga bo predvidoma obravnavala na četrtkovi seji.

Predlagana sprememba omogoča imenovanje sodnikov za določen čas z namenom zagotavljanja z ustavo zagotovljene pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. S to spremembo ustava ne posega v 129. člen ustave in ohranja dosedanjo ustavno ureditev trajnega mandata sodnikov, ki zagotavlja neodvisnost sodnika, piše v obrazložitvi ustavnega zakona o spremembi četrtega poglavja ustave.

Predlagani novi 129.a člen je izjema navedenega temeljnega načela trajnega sodniškega mandata. Imenovanje sodnikov za določen čas za dobo petih let bo mogoče le, če se ne more zagotoviti pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je del pravice do sodnega varstva.

Upoštevati je potrebno, da je v postopkih

pred sodišči v Sloveniji trenutno okoli 155.000 zadev, v zvezi s katerimi bi se morda lahko uveljavljala kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oz. sojenja v razumnem roku. Zaradi zagotavljanja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in učinkovitega varstva le-te v povezavi z načrtno odpravo sodnih zaostankov bo v daljšem roku potrebno razpisati tudi ustrezno večje število sodniških mest, da bo dosežen cilj, da bo dejansko število sodečih sodnikov doseglo število sedaj zasedenih sodniških mest, kar bo pripomoglo k zmanjšanju sodnih zaostankov, piše v obrazložitvi.

Pomisleki strokovnjaka za ustavno pravo

Profesor ustavnega prava Igor Kaučič pa je v pogovoru za današnji Večer izrazil pomislek, da bi imeli dve vrsti sodnikov, stalne s trajnim mandatom in začasne za omejeni čas, kar bi bilo po njegovem verjetno tudi v nasprotju z ustavo. Prepričan je, da se s spreminjanjem trajnega sodniškega mandata v omejenega tudi ne bi dalo odpraviti sodnih zaostankov. Kaučič težko verjame, da bi takšen predlog dobil dvotretjinsko podporo poslancev.

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/321674

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

Opozorilna stavka sodnikov po vsej Sloveniji se bo začela v ponedeljek, končala pa se bo v sredo ob 16.30. V tem času bodo nemoteno potekale le najnujnejše zadeve, kot so primeri pred zastaranjem. Obravnave, razpisane med 9. in 11. junijem, pa veljajo za preklicane samo, če je sodišče stranko izrecno obvestilo o preklicu. V nasprotnem primeru vabilo na sodišče velja.

Sodniki bodo obravnavali primere, ki so pred zastaranjem. (Foto: POP TV)
V času opozorilne stavke bodo sodniki izvrševali svojo funkcijo v nujnih zadevah. Med drugim naj bi v ponedeljek na kranjskem okrožnem sodišču potekalo tudi nadaljevanje sojenja bivšemu tržiškemu županu in poslancu Pavlu Ruparju. Sodnica Marjeta Dvornik kljub temu, da podpira opozorilno stavko in stavkovne zahteve, namreč želi zaključiti sojenje pred zastaranjem, saj se za eno od očitanih kaznivih dejanj zastaralni rok izteče že prihodnje leto."Stavka se na sodiščih, kar pomeni, da sodniki pridejo na sodišče, vendar takrat ne delajo sodnih spisov in ne dajejo odredb in napisanih sodb. Študirajo strokovno literaturo in delajo stvari, za katere sicer nimajo časa, ampak ne v zvezi z delom samim, razen nujnih stvari, ki jih po zakonu morajo narediti," je povedala predsednica Slovenskega sodniškega društva in stavkovnega odbora Janja Roblek. Temu primerno pa bo po njenih besedah potekalo tudi delo ostalega sodnega osebja.

Za stavkovni odbor bi bila stavka uspešna samo, če bi dobili ponudbo vlade, ki bi se približala ali pa izpolnila stavkovne zahteve. "Drugega kot uspeh ne moremo šteti," je poudarila Roblekova. Stavka ni plačana, sodniki se bodo odpovedali tridnevnemu zaslužku. To je po besedah Roblekove že precejšen pokazatelj, da so se pripravljeni odreči delu plačila, da pokaže na aroganco, nedostojen odnos in nespoštovanje ustave in ustavne odločbe s strani drugih dveh vej oblasti.

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani bo stavkalo 75 sodnikov, preklicali so 140 narokov. Vsi zaposleni, razen stavkajočih, bodo opravljali delovne naloge, ki jih tudi sicer opravljajo. Stavki se bo pridružila tudi večina mariborskih sodnikov. Podpredsednica mariborskega okrajnega sodišča Melita Puhr je povedala, da so preklicali 36 narokov, podpredsednik mariborskega višjega sodišča Branko Reisman pa je napovedal, da bodo odpadle seje senatov, zaradi česar ne bodo obravnavali okoli 100 sodnih zadev. Na okrožnem sodišču pa podatkov še niso zbrali.

Za višje plače tudi na sodišče

Sodniki zahtevajo višje plače. (Foto: POP TV)
Očitno bo 1000 sodnikov edina plačna skupina, ki bo ostala resno nezadovoljna z novim plačnim sistemom.
Minister za javno upravo Gregor Virant ob podpisu kolektivne pogobe za javni sektor Slovenski sodniki se za primerno plačilo poleg stavke zavzemajo tudi po pravni poti. Na upravno sodišče so zaradi po njihovem mnenju sporne uvrstitve v plačen sisteme naslovili več kot 300 tožb. Zadeva je zdaj v rokah ustavnega sodišča, ki naj bi ocenilo ustavnost zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Da je to edina prava pot, je že ob napovedi stavke dejal tudi minister za pravosodje Lovro Šturm. Vlada bo odločitev ustavnega sodišča spoštovala, je zagotovil. Minister stavke ne podpira, nasprotuje pa ji tudi predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen. "Moja stališča do stavke so znana in nespremenjena. Javno sem jih izražal z namenom, da bi sodnike prepričal, naj ne stavkajo. Ko se je izkazalo, da s tem nisem uspel, s svojim nadaljnjim javnim komentiranjem stavke ne želim ustvarjati vtisa, da hočem kakor koli vplivati na potek stavke oziroma njen izid," je zapisal.

komentarji

damek1a08.06.2008, 17:01Sistem je čist mimo...
Jaz bi omejil plače tem zajedalcem proračuna - vsem na max 1000eur in pogodbe max 5 let. Potem bi dal še variabilni del do 1000eur, katerega lahko pridobijo le najboljši. Marsikateri mlad in sposoben kader bi vzel ponudbo, vendar niti nima prilike, ker se nekdo do 70 leta vsede na stolček in pobira državna sredstva - plačo, ki jo dobi, čeprav že vrsto let ne dosega rezultatov.

Če kdo ni zadovoljen s tem, še vedno lahko gre v gospodarstvo delat in če se tam izkaže lahko ima tudi 10x več. Vendar tam je treba delat in pokazat rezultate, ne pa čakat da bo 10. in bo zagotovo plača prišla, četudi nisi miglnil celi mesec.
Smešno je takim, ki "proizvajajo" denar nabit davke pa dat takim, ki že v osnovi predstavljajo strošek in ne ustvarjajo dodane vrednosti.
kritika08.06.2008, 16:56Sodnikov pri tem ne podpiram, ker vem kako večina dela.

Prav tako za takšne ljudi, ki se sicer tako visoko cenijo, izbirajo prav beden način protesta.

Žalostno.
za_ra08.06.2008, 16:57V Italiji imajo Cosa nostro, mi pa sodniško mafijo(pa še kakšno drugo zraven)!
ziveti

08.06.2008, 16:04Zaradi njihovih zaostankov bi jim del plače morali vzeti, ne pa da izsiljujeo višje. Sodijo naj pa pravično, ne pa kar malo tako na oko in pod političnimi pritiski ali pod vplivom lastnih interesov. Več kot očitna NESPOSOBNOST!

Francek6208.06.2008,
13:45Kako bo pa izgledala stavka sodnikov? Saj že zdaj nič niso delali....Sodniki so slepo črevo družbe; samo jemljejo, dajejo pa krivične sodbe.

Tonček Balonček
08.06.2008, 13:25Kakšno zvezo naj bi imeli zdravniki s sodniki, ne vem! Res pa je, da hre za poklivce ( fajmoštri, odvetniki, zdravniki, politik itak ni poklic), kjer se gomiij preveč amoralnih ljudi! Amak takih je povsod veliko, le da delajo na področjih, kjre imajo premalo vpliva! Poglejmo le RKC, rada bi bila javna, transparentna in z ljudstvom, financira se s prosptovoljnimi prispevki in iz proračuna (zavarovanja, zaposlovana itd.), nimajo pa nikakršnih javnh razpisov, bilance so tane oziroma jih ni, njihovo poslovanje je skrivnost najvišjega reda, knjigovodstvo jim je španska vas.... Gre za totalno izprevrženost!

JulijCezar
08.06.2008, 13:09NAJ STAVKAJO ČE HOČEJO. PA MAKAR ENO LETO. SAJ VSE RAZPRAVE ITAK TEČEJO PO 6 ALI 7 LET. PA POTEM ČE SE PREMAKNEJO ZA ENO LETO SE SPLOH NE BO OPAZILO. DELAVCI IMAJO 400€ PLAČE SODNIKI SI ZASLUŽIJO NAJVEČ 500€ OSTALO BI JIM BILO POTREBNO VZETI

kangolina
08.06.2008, 13:03vsi so isti nicvredni, dohtarji sodniki poslanci..sodniki bi mel visje place pa se ena boga obravnava vlece ze 5 let...zmanjsat bi jim blo treba place uzivajo in nc ne delajo bogi ljudje pa za odvetnike denar zapravljajo zato da nic ne docakajo...kak podn od podna je to...zdravniki pa itak ze vse samo za denar delajo...si napol invalidn pa te nocejo operirat ker ti enga rentgena ne morjo narest ..je predrago ce pa placas 200 evrov si pa cez en tedn na vrsti drgac pa se zajebavaj po dve leti pr dohtarju... ..njihov poklic je zahteven samo drugi z manj zahtevnimi deli opravijo dosti vec in so bol ucinkoviti oni pa samo gusijo s stavkami za visje place..za take finte bi jim mogl znizat..za poslance pa tk skoda besed.

tomi.passion08.06.2008, 12:59Sodniki, bolje rečeno sodnice (saj je to dan danes skoraj v celoti babji poklic) naj kandidirajo za poslance/ke, če želijo imeti poslanske plače. Pozabljajo pa, da imajo sodniki trajni mandat in zagotovljeno plačo nekaj 1000 EUR mesečno. Naj se te dame najprej zamislijo, kaj bi za takšne pogoje dali mnogi delavci. Nenazadnje pa, ker vem, kako te dame (ne)delajo, sem prepričan, da stavke sploh ne bomo občutili, saj imam občutek, da stavkajo že od nekdaj. Kučan si s hujskanjem sodnikov k štrajku ne dela ravno usluge, glede na to, da jih je imenoval največ prav sam.

Tonček Balonček
08.06.2008, 12:58Upajmo, da bodo čimdlje stavkali, razen tatov mopedov in krvnih deliktov se en ukvarjajo zničemer več. seveda niso krii sami, kot vedno, smešno pa je, da bi imeli ne vem kako visoke plače kar tako, končno niti nimajo nobene osgovornoti, gre za neskončne mandate, vsaka stranka se lahko pritožuje, torej ni nič usodnega, če zadeve prepustijo višjim, noben šofer si tega ne more privoščiti!

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

Kdo je vreden več?

12.6.2008, četrtek ob 20.00

Je sodnik vreden več kot zdravnik? Je minister vreden več kot sodnik? Oboji gredo na nož. Sodniki zahtevajo višje plače, minister Virant jih pošilja na ulice, naj državljane povprašajo o tem, kaj menijo o sodniškem delu. Najbolj plačani sodniki v državi zaslužijo več kot 7 tisoč evrov bruto na mesec, na razsodbe pa državljani čakamo tudi več let. A sodniki vztrajajo: treba je spoštovati ustavno odločbo, sicer bodo stavko zaostrili. Bodo kolektivno odstopili? 1100 sodnikov na cesti? Kolaps sistema? Kolaps pravne države?

D.Duška · novinec Pridružen/-a: 24.11. 2007, 09:44 Prispevkov: 4

kakšen kolaps neki.....

Jaz sem ZA, kar naj gredo na ceste in tam tudi ostanejo - vlada pa naj namesti na njihova delovna mesta take, ki razmišljajo z glavo, ne pa z denarnico v žepu.

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

Nič več pravna država?
Stavka sodnikov neupravičena

Marko Pečauer, pon, 07.07.2008 08:01 A A [natisni] [pošlji]
Boštjan Penko
foto: Voranc Vogel/Delo

--------------------------------------------------------------------------------
Ljubljana - V tokratni anketi smo se lotili dveh tem, sodniške stavke in aretacije Boštjana Penka in Ivana Zidarja. Glede prve v javnosti vlada precejšnje soglasje o tem, da je neupravičena, aretacije pa večina prepozna kot politično motivirane in vodene. Polovica anketiranih tudi meni, da Slovenija ni pravna država.

V tednu, ko se je začela tako imenovana bela stavka sodnikov, so anketirance vprašali, ali menijo, da je ta upravičena ali ne. Tri četrtine oziroma 74,2 odstotka vprašanih je prepričanih o neupravičenosti, 15,6 odstotka o upravičenosti stavke, z ne vem je odgovorilo 10,2 odstotka vprašanih.

Anketirane so vprašali tudi, kako ocenjujejo sodniške norme. Da so postavljene prenizko, je menilo 30,8 odstotka anketiranih, večji del, 36,6 odstotka, da so primerne, 10,6 odstotka pa celo, da so postavljene previsoko. Brez odgovora je bilo 22 odstotkov vprašanih.

In kako gledajo anketiranci na zahteve sodnikov, da naj bodo njihove plače primerljive s plačami poslancev in ministrov? Za večino - 64,6 odstotka - so te zahteve nesprejemljive, da so zahteve sprejemljive, pa jih meni 31,5 odstotka, brez odgovora jih je bilo 3,9 odstotka.

Sledilo je kratko, a zapleteno vprašanje: ali je Slovenija pravna država? Polovica vprašanih, 50,6 odstotka, je odgovorila negativno. Da jepravna država, jih je odgovorilo 44,6 odstotka, neopredeljenih je bilo 4,8 odstotka. Ko je bil Ivan Zidar bil februarja aretiran prvič, jih je 57,8 odstotka še menilo, da je Slovenija pravna država, da ne, pa 36,5 odstotka vprašanih.

Ali akcije policije, kot je bila ta teden aretacija Ivana Zidarja, kažejo, da Slovenija postaja bolj pravna država? To je bilo naslednje vprašanje. Pritrdilno je nanj odgovorilo 35,3 odstotka vprašanih, večina, 53,2 odstotka, negativno; z ne vem jih je odgovorilo 11,4 odstotka.

Ali je bila aretacija Boštjana Penka politično motivirana in vodena? Večina, 56,8 odstotka, pravi, da je bila, 24,7 odstotka, da ni bila. Neopredeljenih je bilo 18,5 odstotka.

Prav tako največ anketirancev, 45,5 odstotka, meni, da je bila metoda prijetja Zidarja in Penka neustrezna, da je bila ustrezna, pa 32,7 odstotka. Neopredeljenih je bilo 21,8 odstotka vprašanih.

Križanje teh odgovorov s strankarsko preferenco anketiranih pokaže, da je politična opredelitev posameznika pomembna za njegov pogled na obravnavana vprašanja. Glede sodniške stavke so razlike med volivci vladnih in opozicijskih strank sicer opazne, a razmeroma majhne. Prvi manj pritrjujejo upravičenosti sodniške stavke, zahteve sodnikov se jim zdijo manj sprejemljive kot potencialnim volivcem opozicije.

Glede pogledov na aretacije in pravno državo pa so razlike med enimi in drugimi precejšnje. Tako je 57 odstotkov potencialnih volivcev SDS mnenja, da je Slovenija pravna država, enak odstotek volivcev SD pa, da ni. Večina volivcev opozicije je prepričana o odsotnosti pravne države, da je bila aretacija Boštjana Penka politično motivirana, metoda prijetja pa neustrezna. Večina volivcev vladnih strank pa je prepričana o nasprotnem.

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

Sodniki od države terjajo 100 mio evrov
Vlaganja odškodninskih tožb

Slovenija, pred dvema urama
Ljubljana - MMC RTV SLO

Stavkovni odbor je sodnike pozval k vlaganju odškodninskih tožb zaradi nezakonito izplačanih plač od leta 2003.

Sodniški stavkovni odbor se je na zadnjem sestanku pred počitnicami odločil, da za zdaj bele stavke ne bodo zaostrovali, so pa namenili več časa odškodninskim zahtevkom, saj naj bi bilo okoli tisoč sodnikov oškodovanih za skupno približno 100 milijonov evrov.

Leta 1993 je bil namreč sprejet sklep o znižanju osnovne plače funkcionarjem, tudi sodnikom, za 20 odstotkov. Sklep je bil nato zamrznjen, od leta 1997 pa je spet v veljavi, vendar je po trditvah sodnikov v nasprotju z zakonom. Ta namreč določa, da se plača sodniku med mandatom ne sme znižati, zato gre po besedah predsednice stavkovnega odbora Janje Roblek za nezakonito izplačane plače.

Odškodnine od leta 1997 ne bo
Zaradi zastaranja bo odškodnino mogoče zahtevati le od leta 2003 do začetka letošnjega leta. Sodniki pa še ugotavljajo, ali je do oškodovanja prišlo tudi z novim sistemom plač v javnem sektorju.

Za zdaj je na delovno sodišče prispelo pet tožb, sodniki pa jih vlagajo posamično. Zahtevki so odvisni od delovne dobe in položaja sodnika.

O stavki po počitnicah
O zaostrovanju stavke se bodo sodniki odločali po počitnicah. Ministru Gregorju Virantu, ki je o beli stavki dejal, da je sodniška norma prenizka, če stavkajo tako, da delajo le po normi, pa Janja Roblek odgovarja, da "to lahko reče samo nekdo, ki ni videl sodišča od znotraj".

Prijavi napako
Pošlji | Natisni | Komentarji (19)

POUDARKI:
--------------------------------------------------------------------------------
- Bela stavka za zdaj brez zaostritev
- Roblekova: Plače izplačane nezakonito
- Do zdaj pet odškodninskih tožb
Ocena novice: Vaša ocena: Ocena 2 od 4 glasov Ocenite to novico!

Sodniki menijo, da jih je država oškodovala z izvajanjem nezakonitega sklepa. Foto: MMC RTV SLO

Sodniki znova o stavki
Dodaj vDigg Facebook del.icio.us Reddit
Oddaj svoj komentarZa komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji (19):Padajoče | Rastoče

1. marjan_1 (08.07.2008 || 20:15:04)
Žrtve sodnega sistema bi tudi morale prejeti kakšno odškodnino.

2. galus (08.07.2008 || 20:20:42)
zanimivo bo videti,kdaj bodo obravnave prišle na vrsto

3. ism (08.07.2008 || 20:25:23)
Sami si bodo sodili. Kdo pa so? Ali so bogovi?

4. igrego (08.07.2008 || 20:29:00)
Neverjetno toda resnično, da se sodniki prav delajo norca iz državljanov, še posebno iz ministra Viranta.Sedaj komaj vidim da je sodna oblast pojem za sebe, oziroma več kot celotni DZ skupaj z DS.Če bi bilo po mojem bi takoj razpustil sodnike neglede posledic, saj če bolj premislim s tem ukrepom ne bi prizadel nikokar razen, da bi olajšal velike kazni "kurjim" tatovom, dočim večje "ribe" pa tako niso nikoli spoznali za krive, prav nasprotno-oprostili so kriminalce-tajkune kateri sedaj za povrh še tožijo za odškodnino...to je realna slika naše pravne države.

5. gino st (08.07.2008 || 20:43:5 KUL

še ena stvae ,ki je možna samo v sloveniji

100 miljonov za 1000 ljdudi

100 miljonov pobranih od ljudi katere najbolj jebe...

6. becool40 (08.07.2008 || 20:47:40)
100 mio Eur na 1000 sodnikov = 100.000 Eur na glavo. In sodili si bodo sami, brez sodnih zaostankov in v imenu ljudstva.
"Kadija tuži, kadija sudi" , to so Bosanci prebavili že v 14. stoletju, mi tega pri nedotakljivih ne zmoremo še danes.

7. pviran3 (08.07.2008 || 20:55:04)
Denar in višje plače zdravnikom, ki vsak dan rešujejo življenja, ne pa sodnikom, ki jih lahko rečemo vzemajo, saj marsikoga milo prešeno pobere, oz se naprej krega še več generacij, preden se spor reši Zalosten

8. kreator (08.07.2008 || 20:59:40)
Ti so popolnoma zblazneli.
Zdaj, ko so ugotovili, da jim Virant ne bo popustil so si izmislili to potezo. Najbolj absurdno je pa res to kar ste že prej komentatorji omenili, da si bodo sodili sami in brez sodnih zaostankov.
Kaj naj si zdaj običajni delavni ljudje mislijo o sodnikih in njihovi strokovnosti. Nič kaj dobrega. Če se bodo res zbrali ped parlamentom v svojih togah se ne bom čudil, če jih ne bodo napadli ''divji psi'' in jim zmerili hlače. Vrhovni sodnik pa je celo bleknil, da bodo organizirali, če bo potrebno miting.
Ah sramota.

9. kreator (08.07.2008 || 21:01:32)
Ja pa še to. Ti sodniki se ne morejo sklicevati na noben zakon, saj ga sami s svojim početjem kršijo.

10. marjan_1 (08.07.2008 || 21:13:02)
Sodniki, ki bodo odločali o odškodninskih tožbah svojih kolegov, ne bodo odločali nepristansko. Že zato sodb v imenu ljudstva v takih primerih sploh ne bi smelo biti. Kdo je to ljudstvo, v čigar imenu se izdajajo sodbe?

11. kreator (08.07.2008 || 21:15:34)
marjan saj veš odgovor to ljustvo so sodniki sami. hehe

12. kralj matjaž (08.07.2008 || 21:24:20)
Neverjetno. Sodniki, ki tako ali tako delajo slabo sedaj tožijo državo o izido tožbe pa bodo odločali sami. seveda bi bilo edino pravilno da država zahteva obravnavo pred Evropskim sodiščem. To bo vsaj nepristransko.
Cvetke sodnikov se v zadnjem času kar stopnjujejo.

13. kohar38 (08.07.2008 || 21:26:15)
hahahahaha

14. Jethros (08.07.2008 || 21:34:19)
Lahko jih je samo sram!!!

15. mihamiha23 (08.07.2008 || 21:35:30)
me zanima,če bo zadeva zastarala po 8 letih ,ha,ha,ha

16. gino st (08.07.2008 || 21:37:53)
sodniki ,tožilci,odvetniki,advokati pa ne vem kaj še =pravna fakulteta

če pred njih pride povprečen državljan najebe

sram jih je lahko ,višek je pa stavek "sodba v imenu ljudstva" bljak

17. gino st (08.07.2008 || 21:44:11)
13. kohar38

kaj se smejiš Smile

18. Marko32 (08.07.2008 || 21:44:26)
LOL Mogoče bodo pa potem še dobili odškodnino zaradi kršenja pravice do sojenja brez odlašanja.

19. mirela (08.07.2008 || 21:50:19)
najbolj, da gredo v Strasbourg...naše sodstvo dela po polževo...
hi hi hi, kakšna ironija...kukr oni drugim, tko bodo in so za njih poskrbeli...
včasih so rekli : pravica - izkazica... Smeh

))

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

http://www.mladina.si/dnevnik/12-03-2009-sodniki_zgrozeni_in_uzaljeni_zaradi_ponudbe_vlade/

Sodniki zgroženi in užaljeni zaradi ponudbe vlade

Vladna ponudba ni dovolj resna, da bi bili sodniki pripravljeni prekiniti stavko
Uredništvo

Janja Roblek
foto: Matej Leskovše

Slovenski sodniki so stavkovnemu odboru večinoma že posredovali svoj odgovor glede vladnega predloga za uskladitev plač z ustavno odločbo. Po besedah predsednice stavkovnega odbora Janje Roblek so sodniki zgroženi in užaljeni glede ponudbe vlade. Po odzivu sodeč ponudba ni dovolj resna, da bi bili sodniki pripravljeni prekiniti stavko.

Stavkovni odbor slovenskih sodnikov se bo danes sestal še pred napovedanim sestankom z vladno pogajalsko skupino in sprejel stališče glede prekinitve stavke, vendar Roblekova ne pričakuje, da bo dosti drugačno, kot je izraženo razpoloženje sodnikov. Stavkovni odbor bo po njenih besedah oblikoval posebno izjavo, ki pa jo bo javnosti predstavil šele potem, ko bo z njo seznanil vlado.

Vladna ponudba sodnikom, s katero naj bi uresničili lansko odločbo ustavnega sodišča glede plač sodnikov, nosi oznako interno. Pogajanja, ki so se začela prejšnjo sredo, ko je vlada predstavila svoj predlog stavkovnemu odboru ter predstavnikom vrhovnega sodišča, sodnega sveta in Slovenskega sodniškega društva, zato v skladu z dogovorom socialnih partnerjev ostajajo za zaprtimi vrati do sklenitve dogovora.

Minister za pravosodje Aleš Zalar je pred prvim sestankom poudaril, da jim zaradi finančne krize okoliščine pri iskanju rešitve niso naklonjene, vendar bodo poskušali s sodniki najti optimalno rešitev. Zalar je ponovil, da masa za plače ostaja enaka. Kot je znano, je stavkovni odbor kot pogoj za prekinitev stavke navajal konkretno ponudbo vlade in začetek pogajanj.

Kljub prizadevanjem ministrstva za pravosodje, da bi sodnikom namesto sedanjega 40. ponudili za pet razredov višji izhodiščni plačni razred, pa je vlada po neuradnih informacijah sodnikom ponudila uvrstitev okrajnega sodnika na začetku kariere v 43. plačni razred. Poleg tega vlada napoveduje tudi zmanjšanje števila sodnikov in prenovo kariernega sistema, glede česar so po besedah Roblekove v sodniških krogih zadržani.(STA, bl)

KOMENTAR

Tudi ljudje so zgroženi zaradi nemogočega sojenja sodstva in nerazumevanja prava, ki svojega dela ne jemlje RESNO in je njih delo tako kot doslej vkopano na poziciji privilegijev, ostalo nespremenjeno in slabo

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

V medijih je moč prebrati izjavo Cerarjeve, da je bela stavka sodnih privilegirancev povečala sodne zaostanke za 30% do 40 % . Ti privilegiranci zahtevajo višje plače za svoje nedelo ob dejstvu, da je celotno godspodarstvo v krizi. Zahtevajo od izmozgane družbe še višje dohodke, za ničevo delo, privilegij nedotakljivosti, oziroma za svoje nemarno delo nikakršne odgovornosti.

Le vkup , le vkup uboga gmajna ( uboga raja ) potreba bo stopiti skupaj, da se prelomi veja privilegijev skupine, ki na račun nemarnega dela išče lagodno življenje. Te nedovoljene stvari( sodbe) so počele nedotakljive skupine sodniških povzetnikov za plezanje na vrh piramide okostij, ki so jih pustili za sabo.

Te so drugotnega pomena za rajo, ki naj živi skromno, samo, da bodo sodni povzpetniki imeli najvišje plače za nemarno delo in trajno nedotakjivost. Ta skupina noče videti gorja okostij , ki so jih z nemarnim delom posejali.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli