Administrator
Administrator foruma
Pridružen/-a: 27.12. 2005, 13:53
Prispevkov: 218
|
 Objavljeno: 04 Feb 2006 13:23 Naslov sporočila: Sodišče kaznovalo žrtev kaznivega dejanja |
 |
|
Utemeljitev obtožnega predloga (OP) po KZ in ZVCP RS / Ur. l. Rs 1.5.98 v postopku na sod. zoper ZB v Opr. št. K 13/2001
- Obdolženec je po lastni izjavi ( priznanju na kraju nezgode, policiji in sodišču), spregledal oškodovanca (pešča) ob idealnih voznih pogojih (ravna in suha cesta, lepo vreme in max. vidljivost, prometni pas širok 345 cm vozilo pa le cca. 130 cm) in tako storil nedopustno dejanje iz malomarnosti s katerim je ogrožal življenje otroka, oz. oškodovancu povzročil hudo telesno poškodbo z dolgotrajnimi posledicami.
- Obdolženec bi nesrečo lahko preprečil s pravočasnim ustavljanjem ali izogibanjem, pa je oškodovanca spregledal iz malomarnosti (večjo pozornost namenil žogi kot otroku ali pa je obdolženec bil pod vplivom alkohola, za kar obstaja utemeljen sum – sledovi vožnje in samovoljna zapustitev kraja nezgode brez prijave in s tem izognil alko testu). S tem ko je obdolženec povzročil nesrečo, oz. je ni preprečil, kljub temu, da je imel zato odlične vozne pogoje (širino prometnega pasu, dobro vidljivost, suho, asfaltno in ravno vozišče) je storil kaznivo dejanje ogrožanje življenja otroka in povzročitve hujše telesne poškodbe z dolgotrajnimi posledicami za šestletnega otroka iz malomarnosti (ne glede na njen vzrok ali temelj – žoga ali alkohol).
- Oškodovancu je, zaradi gramoza (peska) zdrsnilo na kolesarski stezi pri ustavljanju, kar pomeni, da je, ko je zagledal vozilo obdolženca, hotel počakati in varno prečkati cesto, pa mu to kljub dobremu namenu ni uspelo in je ob ustavljanju sedel na kolesarsko stezo ter levo nogo stegnil na cestišče (muldo) po katerem je pripeljal svoje vozilo obdolženec. Oškodovanec je s tem, ko se je prepričal in zaustavljal pred prečkanjem, napravil vse kar je v danem trenutku bilo možno, da do nesreče ne bi prišlo, vendar mu, zaradi spolzkega (s peskom posutega) pločnika in kolesarske steze, to ni uspelo.
- Obdolženec je zapustil kraj nezgode brez, da bi nezgodo prijavil, kot to veleva ZVCP RS in s tem samo priznal (z dejanjem prikril) svojo krivdo za prometno nesrečo, oz. se tako namenoma izognil preskusu – alkotesta, kar je verjetno bil glavni razlog hude malomarnosti voznika. S takšnim ravnanjem in dejanji obdolženec po nesreči in na sodišču samo potrjuje neposredno prikrivanje dejstva, da do nesreče (in poškodbe) ni prišlo zaradi trka, ampak naleta vozila na oškodovančevo levo nogo. Na avtomobilu ni poškodb (niti sledu hudo poškodovane noge oškodovanca, oz. trka), saj naj bi bila vidna, le sled prstov roke (ki ni bila na kraju nezgode ugotovljena, kot oškodovančeva, ampak je to sled lahko pred ogledom vozila policije napravil kdo drug ali sam obdolženec). Obdolženec se je na javni poziv zglasil na policijski postaji še-le (dan po nesreči) in je imel dovolj časa in motiv, da sam napravi sled na vozilu s katerim je povzročil prometno nesrečo. Obdolženec je lahko namerno (z motivom) storil kaznivo dejanje podtikanje lažnega dokaza s katerim bi odvrnil krivdo za nesrečo in s tem odgovornost za svoje dejanje - povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Zato dokazu, oz. sledi na vozilu, ki ga navaja v zapisih spisa tudi policija ter sodni izvedenec, kot dokaz obdolženca s kraja nezgode, zakoniti zastopnik oškodovanca oporeka, saj po izjavi oškodovanca in ostalih dokazov do trka z vozilom sploh ni prišlo. Če bi sled na vozilu resnično nastala ob tozadevni prometni nesreči, bi to lahko bila posledica le dotika oškodovanca in ne trka, kot trdi obdolženec. Trditev obdolženca in posledično ostalih soudeležencev v sod. postopku v zvezi s trkom v povezavi s sledmi na vozilu obdolženca je zato v tozadevni prometni nesreči netočna, neresnična in kot dokaz neverodostojna ter za obtožbeni predlog nepomembna, saj nima nikakršne zveze s poškodbo oškodovanca.
- Zakonit zastopnik oškodovanca je takoj, po naletu vozila obdolženca na oškodovanca, prišel na kraj nezgode, zato ve, da sta na cestišču obe sledi (leva in desna) posledica zaviranja avtomobilskih gum vozila s katerim je obdolženec povozil oškodovanca. Dokaz ali trditev na katerega se sklicuje obdolženi in njegov pooblaščenec, da je prava leva in ne desna sled je lahko, po prepričanju zakonitega zastopnika oškodovanca, le plod domišljije in napake merjenja (v temi) s strani policije in ne dejanskega stanja. Da je prava desna sled vozila obdolženca na muldi cestišča, kot trdi zakoniti zastopnik oškodovanca potrjujejo že predlagani dokazi in predvsem dejstva, da je poškodba oškodovanca nastala zaradi prevoza vozila obdolženca z desnim kolesom in ne z levim, da je dolžina noge oškodovanca in mesto poškodbe na nogi takšno, ki potrjuje sled vozila obdolženca na muldi. Nedvomno, pa položaj oškodovanca neposredno po nezgodi (ko je sedel na robniku kolesarske steze in poškodovano nogo imel na muldi – trditev vseh treh udeležencev na kraju nezgode) potrjuje kraj nezgode, saj se 6 letni oškodovanec, zaradi tako hude poškodbe in šoka, ki ga je doživel ob hudi bolečini, brez pomoči ni mogel premikati. Prav tako trditev o sledi sodnega izvedenca prometne stroke temelji na izmišljenih ali napačni uporabi podatkov, saj policija nikjer ne omenja v svojih ugotovitvah (in zapisih - podatkih), da desna zavorna sled ni od vozila udeleženega v nesreči, ampak, nasprotno policija v zapisniku opisa nesreče (zadnji odstavek) navaja, da bi slabo vidna sled lahko bila sled zaviranja desnega kolesa osebnega avtomobila CE 58-75V, oz. vozila, ki ga je vozil obdolženec.
- Nekorektno in nestrokovno izvedensko mnenje ali izjave ob zaslišanju (napake v pisnem mnenju in abstraktnem razmišljanju pri opredeljevanju pojmov trka ali naleta, oz. sile trka ali njegovo poudarjanje, čeprav za trk sploh ni dokazov - ni sledu poškodb na vozilu ugotovljenih na kraju nezgode) sodnega izvedenca žal ne prispevajo k konkretizaciji poteka prometne nesreče, zato zakoniti zastopnik oškodovanca utemeljeno oporeka mnenju strokovnega izvedenca prometne stroke v tistem delu, ki ne temelji na dokazih in znanju, temveč na izmišljenih podatkih in abstraktnem razmišljanju v škodo oškodovancu ( trditve v zvezi z levo - desno zavorno sledjo in opredeljevanju trka namesto naleta).
- Navedbe oškodovanca in zakonitega zastopnika pisno uradno potrjuje policija, oz. v danem primeru: zapisnik opisa nesreče (zadnji odstavek) posredovanim ODT v Velenju (št. 105-43/11-243775 z dne 17.4.2000) PPP Celje, zapisnik o ogledu kraja prometne nesreče (z dne 17.4.2000) PPP Celje in zapis opisu poškodb in sledov na vozilu (opravljenim dne 21.3.2000) PP Velenje. Prav tako trditve in navedbe oškodovanca in njenega zakonitega zastopnika o načinu nastanka poškodbe oškodovanca nedvomno potrjuje sodni izvedenec medicinske stroke v svojem mnenju št. mnenja : E 91/03 – VE z dne 12.11.2003 na strani 4 pod 3. točko v odgovoru na vprašanje »Na kakšen način so poškodbe nastale?«, ko navaja: »Opisane poškodbe je oškodovanec skoraj zagotovo utrpel zaradi prevožnje z osebnim vozilom (najverjetneje desnim zadnjim kolesom) preko leve golenice«. Takšno mnenje sodnega izvedenca medicinske stroke je zagotovo, ker ni videl sledi pnevmatik na škornjih oškodovanca, nedvomen in strokovno argumentiran dokaz potrditve trditev oškodovanca, njegovega zakonitega zastopnika in dokaz dejanskega vzroka za poškodbo oškodovanca.
Utemeljenost obtožnega predloga in odgovornost obdolženca za prometno nezgodo, ter posledično povzročeno poškodbo oškodovanca, potrjujejo tudi določila zakona, ZVCP in sicer :
27. člen (1.odst.)
- voznik sme voziti s takšno hitrostjo, da lahko vozilo stalno obvladuje in ustavi pred oviro, ki jo pričakuje (žoga - posledično otrok),
21. člen (točka 3)
- voznik mora voziti čim bliže desnemu robu vozišča, vendar na takšni oddaljenosti od roba vozišča, da se promet varno in tekoče odvija (vožnja vozila z desnim kolesom po muldi – sicer ne bi prišlo do nesreče),
19. člen (točka 81/c)
- nesreča III. kategorije v kateri je ena oseba utrpela hudo telesno poškodbo
122. člen (točka 4 in 8 – dolžnost voznika)
- voznik (udeleženec) nesreče mora obvestiti najbližjega policista ali policijsko postajo,
- in ostati na kraju prometne nesreče III. kateg. dokler ogled kraja nezgode ni končan
Iz navedena dokaznega materiala in ugotovitev odgovornosti obdolženca za povzročeno prometno nezgodo, ki izhaja iz določil KZ in ZVCP RS, oškodovanec kot tožnik po zakonitem zastopniku predlaga, da sodišče spozna obdolženca za krivega storitve kaznivega dejanja po obtožnem predlogu njegovega pooblaščenega zastopnika.
Velenje, dne 14.1.04 Oškodovanec kot tožnik: MP |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
