Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN Seznam forumov Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN
Kratek opis vašega foruma
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




neučinkoviti tožilci

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN Seznam forumov -> Tožilstvo
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
pinokio
Gost





PrispevekObjavljeno: 23 Mar 2006 23:48    Naslov sporočila: neučinkoviti tožilci Odgovori s citatom

Z ukrepi zoper neučinkovitost

Državni tožilstvi so bili v obdobju 2000 - 2004 neučinkoviti, ugotavlja parlamentarna komisija.

Dimitrij Kovačič (Foto: Dare Čekeliš) Po seji parlamentarne komisije, ki preiskuje razmere v državnem tožilstvu, je njen predsednik Dimitrij Kovačič predstavil tudi nekatere dosedanje ugotovitve. Kot je povzel po osmih sejah in na podlagi prejete dokumentacije, se je v kar precejšnjem delu primerov delo tožilstva v obravnavanem obdobju 2000-2004 pokazalo za neučinkovito. Zato bo komisija po končanem delu, ali pa že prej - ob vmesnem poročilu -, podala določene predloge ukrepov za izboljšanje učinkovitosti, tudi spremembe zakonodaje.

Neposrečeni poskusi prikaza, da tožilstvo dela
Zanimiva je po Kovačičevih besedah ugotovitev, da je v nekaterih primerih prišlo do zelo spektakularnih aretacij, in sicer še v času, preden je bila uvedena preiskava. Ob takšni medijskih odzivih bi pričakovali, da bo zadeva v določenem času pripeljala do epiloga, ki pa ga v večini teh primerov ni bilo, je ugotavljal Kovačič. Po njegovih besedah je bodisi prišlo do zaustavitve postopka bodisi se je ta nerazumno vlekel ali pa je prišlo do oprostitve. "To je bil vsekakor neposrečen poskus prikaza v javnosti, da tožilstvo dela."

Predsedujoči komisiji je sicer poudaril, da komisija ne more ocenjevati pravilnosti konkretnih odločitev posameznih tožilcev, vendar pa mora za vsako njegovo neodvisno odločitvijo stati pravna podlaga - obrazložitev in utemeljitev te obrazložitve. V nekaterih primerih namreč ugotavljajo, je bila ta pravna podlaga zgolj formalna, ne pa vsebinska, kar je po Kovačičevih besedah nedopustno. Zato bodo predlagali ustrezne spremembe ukrepov, zlasti glede nadzora.

Primer Plut govori tudi o delu policije in sodišč
Kovačič je sicer omenil tudi primer Plut in dejal, da je bilo od leta 2003 do 2004 najmanj šest ovadb zoper Silva Pluta, pa vendar je vsem sledila oprostitev ali postopki, ki niso bili zaključeni v nekem normalnem roku. Pri tem je pojasnil, da ne govori zgolj o delu tožilstva, ampak tudi o delu policije in sodišča. Izpostavil je tudi, da je bil v tem času Plut v statusu pogojnega odpusta. Zato oprostitev ali nevložitev pritožbe - tožilka ni vložila pritožbe zoper oprostilno sodbo -, kaže na to, da ti organi, tudi tožilstvo, niso bili dovolj pozorni na to situacijo.


http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20060323_3071344.php
Nazaj na vrh
Bosis
Gost





PrispevekObjavljeno: 27 Mar 2006 06:45    Naslov sporočila: O državnem tožilstvu v DZ Odgovori s citatom

Državni zbor je na današnjem zasedanju po nujnem postopku sprejel novelo zakona o državnem tožilstvu, ki zadeva tudi nove pristojnosti posebne skupine državnih tožilcev na področju boja zoper organiziran kriminal.

Poslanke in poslanci so zatem po nujnem postopku sprejeli še novelo zakona o sodniški službi. Zakonske spremembe so potrebne zaradi reforme plač v javnem sektorju, z njimi pa vlada uvaja tudi stimulacije za dodatno delo sodnikov in tožilcev.

Nove pristojnosti posebne skupine tožilcev

Vlada z novelo zakona o državnem tožilstvu na novo predpisuje pristojnosti skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri vrhovnem državnem tožilstvu. Ta bo nadomestila sedanjo skupino državnih tožilcev za posebne zadeve pri vrhovnem državnem tožilstvu. Kot je dejal državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Robert Marolt, želijo s spremembami postaviti temelje za dodaten napredek na področju učinkovitega izvrševanja pristojnosti državnih tožilcev. Med drugim naj bi bili tožilci po novem upravičeni do dodatnih stimulacij k plači za kakovostno in nadpovprečno delo. Državni zbor je novelo zakona sprejel z 38 glasovi poslancev koalicijskih SDS, NSi in SLS, medtem ko ji je nasprotovalo 27 poslancev opozicijskih LDS, SD in SNS, trije poslanci koalicijske DeSUS so se glasovanja vzdržali.

Tudi novela zakona o sodniški službi je po mnenju Marolta potrebna za izpeljavo reforme sistema plač v javnem sektorju v delu, ki se nanaša na plače sodnikov. S predlogom vlada natančno in dosledno sledi sistematiki na področju urejanja plače in dodatkov za delovno uspešnost. Z navedenimi določbami želijo urediti stimulativno nagrajevanje tistih sodnikov, ki bodo dosegali nadpovprečne delovne rezultate in odpravljali sodne zaostanke, kar je tudi v skladu z načrti ministrstva v okviru projekta Lukenda. Z novelo zakona se uvaja tudi novost, ko bo lahko sodnik sklenil poseben dogovor s predsednikom sodišča o povečanem obsegu dela oziroma nadpovprečni delovni obremenitvi v določenem času in iz tega naslova prejemal posebno plačilo. Državni zbor je zakonske spremembe potrdil z 39 glasovi poslancev koalicijskih SDS, NSi in SLS, medtem ko jim je nasprotovalo 30 poslancev opozicijskih LDS, SD, SNS in trije poslanci koalicijske DeSUS.

Nasprotniki zakonskih sprememb, ki posega v občutljiva razmerja plačnega sistema v javnem sektorju, so sicer prepričani, da vlada v plačno ureditev s takšnimi spremembami po eni strani vrača razlikovanje, značilno za prejšnji sistem, po drugi pa je vprašljiva tudi uresničitev novih obveznosti, saj takšni vladni načrti niso podkrepljeni v proračunih za letos in prihodnje leto, ko ni v ta namen predvidenega nič sredstev.
Preširoko polje diskrecije državne tožilke?

Zlasti v LDS in SD so prepričani, da sprejete rešitve v zvezi s posebno tožilsko skupino omogočajo preširoko polje diskrecije generalni državni tožilki pri odločanju v zadevah, ki se nanašajo na delo skupine. Darja Lavtižar Bebler (LDS) je ob tem spomnila na ravnanje takratne vodje te skupine, sedanje generalne državne tožilke Barbare Brezigar, v t.i. zadevi Depala vas. Miran Potrč (SD) pa meni, da je lahko takšna nedoločna ureditev, povezana z novimi pristojnostmi posebne skupine državnih tožilcev, ki bo omogočala arbitrarno odločanje in politične vplive, pravno sistemsko in ustavno-pravno sporna. Takšne očitke v vladi in vrstah koalicijskih SDS, NSi in SLS zavračajo.

Spremembe v zvezi z novo določenimi pristojnostmi posebne tožilske skupine bodo po mnenju vladne koalicije zagotavljale učinkovitejše izvrševanje pristojnosti državnih tožilcev na področju organiziranega kriminala in fleksibilnejšo organizacijo boja proti organiziranemu kriminalu, zlasti gospodarskemu kriminalu in kriminalu belih ovratnikov. Ker je v praksi včasih meja, kaj opredeliti kot organiziran kriminal in kaj ne, zelo težko določljiva, je prav, da je presoja, katere zadeve zahtevajo pri odkrivanju in pregonu posebno organiziranost in usposobljenost, prepuščena generalni državni tožilki, so še prepričani v koaliciji.
LDS naj bi vložila zahtevo za presojo ustavnosti 6. člena novele, ki se nanaša na predhodni policijski postopek, pa je minuli teden napovedal poslanec LDS Pavle Gantar. Po mnenju LDS je novela nesprejemljiva, posega v ustavne pravice in svoboščine, zožuje obseg pravic, ki so dane potencialnim prosilcem za azil. Nasprotno pa so na ministrstvu zagotovili, da se policijska pooblastila v predhodnem policijskem postopku ne bodo spreminjala.

V LDS menijo, da so nekatere novosti novele zakona o državnem tožilstvu, ki jo je danes sprejel državni zbor, slabe in bi lahko poslabšale pravno stanje v državi. Podpredsednica LDS Zdenka Cerar je na novinarski konferenci opozorila zlasti na določbe o skupini državnih tožilcev za posebne zadeve. Razširitev pristojnosti skupine na neomejen krog kaznivih dejanj po njenih besedah zbuja bojazen, da bomo ponovno zašli v stanje, v katerem bo kazenski pregon lahko krojila politika.
Prejšnji zakon je ravno zato, da skupina ne bi postala država v državi, da njeno delo ne bi bilo netransparentno in da bi se točno vedelo, kaj obravnava, določal definicijo organiziranega kriminala in določal okvire, v katerih se delo skupine lahko giblje, je poudarila Cerarjeva, sicer nekdanja generalna državna tožilka.

Po njenih besedah je prejšnji zakon natančno določal, kaj je organiziran kriminal, kaj je organizirana združba in kakšen namen mora imeti - ali pridobivanje protipravne premoženjske koristi ali pa družbene moči. Zakon je določal tudi, na katerih področjih je skupina delovala - korupcija, mamila, orožje, zvodništvo, prostitucija, belo blago in podobno.
Novela po navedbah Cerarjeve vse to izpušča. Izpušča celo uradno pregonljiva dejanja, to pomeni, da pridejo v poštev prav vsa dejanja, tudi tista na zasebno tožbo, na področju organiziranega in klasičnega ter gospodarskega kriminala.

S tem se bodo na široko odprla vrata za vpliv politike, za vpliv interesnih skupin, široko odprta vrata pa povečujejo tudi možnost zlorab, je poudarila Cerarjeva. Dodala je, da je treba zelo kompleksno gledati na ureditev kazenskopravne situacije v državi, da bomo bolj uspešni pri odpravi sodnih zaostankov. Ker ne bomo smeli zanemariti mednarodnih kaznivih dejanj, se tudi sprašuje, kako bo ena skupina vse to zmogla.
Nazaj na vrh
Tožilc
Gost





PrispevekObjavljeno: 27 Mar 2006 06:51    Naslov sporočila: Generalna državna tožilka Odgovori s citatom

Nezadovoljna generalna tožilka

Na področju pregona gospodarskega kriminala tožilci doslej niso bili dovolj uspešni, meni Barbara Brezigar.

V Sloveniji so imeli tožilci precej let na voljo uporabo določilo o usmerjanju predkazenskega postopka, vendar ga niso uporabljali. Tožilci so imeli namreč občutek, da bi tako posegali v delo policije. "V zadnjih letih pa tožilci omenjeno določilo le uporabljajo in v okviru predkazenskega postopka tvorno sodelujejo s policijo," je povedala generalna državna tožilka Barbara Brezigar v okviru svojega predavanja na Pravni fakulteti v Mariboru.

Ugotoviti, kdo je odgovoren.

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar: Tožilci so v preteklosti premalo usmerjali policijo pri odkrivanju kaznivih dejanj. Po oceni Brezigarjeve se v Sloveniji v posameznih primerih pojavlja napačna interpretacija določila o usmeritvi predkazenskega postopka. Ob tem je poudarila, da tožilstvo ne beži od odgovornosti ali prelaganja odgovornosti na druge. Meni, da je treba določiti, kdo je za kaj odgovoren.

Med predkazenskim postopkom lahko policija ob soglasju tožilca začasno odvzame prostost tudi osebi ali kriminalnim združbam v primerih, ko je bila ugotovljena kriminalna dejavnost.

Nesposobni za zahtevnejše primere?

Brezigarjeva je še posebej izpostavila novo določbo zakona o kazenskem postopku, ki omogoča ustanovitev skupnih preiskovalnih skupin v primerih, ko gre za čezmejne primere organiziranega kriminala. V teh skupinah tako sodelujejo policisti in tožilci vpletenih držav.
"Omenjeni zakon dovoljuje tudi ustanovitev skupin državnih tožilcev za preganjanje organiziranega kriminala," je povedala Brezigarjeva. Te skupine naj bi tako obravnavale zahtevne primere, zlasti s področja gospodarskega kriminala, kjer Brezigarjeva z rezultati ni zadovoljna.
Nazaj na vrh
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN Seznam forumov -> Tožilstvo Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.