Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN Seznam forumov Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN
Kratek opis vašega foruma
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Zasvojenost pravosodnega sistema!

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN Seznam forumov -> Sodišče
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Administrator
Administrator foruma
Administrator foruma


Pridružen/-a: 27.12. 2005, 13:53
Prispevkov: 218

PrispevekObjavljeno: 01 Apr 2006 23:58    Naslov sporočila: Zasvojenost pravosodnega sistema! Odgovori s citatom

Kdor je prebral besedilo intervjuja s predsednikom sodnega sveta, in svobodno razmišlja, je lahko zgrožen, kako neodgovorno in nestrokovno je delo na področju pravosodne veje oblasti.

Zakaj in kako se mogoče marsikdo vpraša?

Zelo preprosto!

O organizaciji dela, upravljanu in vodenju organizacijskuh sistemov, obvladovanju delovnih procesov in postopkov ter seveda posledično razvojnih procesov vsakega organizacijskega sistema, seveda tudi pravosodnega sistema, najodgovornejši v telesih pravosodne veje oblasti, očitno nimajo pojma.

Vas zanima zakaj in čemu takšna trditev?

Zato ker pravniki in progami izobraževanja s področja prava ali pravnih znanosti ne obsegajo vsebin sodobnih znanosti s področja sodobnih organizacijskih sistemov in organizacije dela, zakonitosti sodobne komunikacijske-informacijske družbe, osnovnih elementov in znanj s področja ekonomskih znanosti ali ekonomike, oz. gospodarnosti, produktivnosti in učinkovitosti delovnih procesov ter še posebej sodobnih tehnik in metod vodenja ter upravljanja človeških resursov.

Najbolj pomembni element, od zgoraj naštetih, je obvladovanje človeških resursov ali struktur znotraj pravosodnega sistema, vplivnih družbenih struktur z vidika moči zanja in ustvarjalnih potencialov ter še posebej struktur, ki potrjujejo ali negirajo (spreminjajo) formalne in moralne norme.

Vsa beda pravosoden strukture (z vidika ustvarjalnih potencialov) se kaže v omejenem delovanju celotne pravosodne strukture (z njihovimi pooblaščemnimi telesi na čelu) v dominantnem delovanju izključno na osnovi egoizma človeka, da izrablja svoj privilegiran položaj na principu nič spremeniti, ampak maksimalno izkoriščati poseben položaj (pooblaščene osebe) v osebno korist in povečanje svojih privilegijev na račun drugih depriviligiranih družbenih struktur.

V ospredje, kot dominanten temelj takšnega delovanja, pravosodna struktura postavlja pravno normo in pravno državo, ki pomeni vladavino prava ali posredno vladavino strukture, ki obvladuje in si podreja na osnovi pravne znanosti (ali prava) vse družbene elemente okolja, življenja posameznika in družbene skupnosti kot celote.

Osrednji dinamičen proces razvoja vrednost človeka in človeške skupnosti tako postaja normiranje vrednot v obliki fiksiranih pravnih norm po meri privilegiranih struktur v smeri absolutne zapovedi (ali absolutne resnice), ki ne dopušča svobodne misli, ampak svobono misel opredeljuje, kot ne dopustno kršenje principa pravne norme in pravne države.

S takšnega spoznanja so poštenim in svobodomiselni ljudje največja nevarnost in protislovje vladavine prava in pravni države ter posledično strukrure na oblasti, ki pravno normo in pravno državo izrablja za utrjevanje in krepitev privilegiranega položaja na račun množice drugih (deprivilegiranih) družbenih struktur. Prav to se najbolj nazorno dogaja in kaže v strukturi pravosodne veje oblasti.

Nasprotno takšnim spozanjem je svobodna misel najbolj dinamiče proces v naravnem okolju, katere nosilec je svoboden človek in ne sužen pravnih norm in pravne države.

Normiranje človeški vrednot in odnosov z vidika multiplilacija pravnih norm in na teh normah uveljavljanje pravne države, ki služi privilegirani družbeni strukturi, dajansko pomeni umetno blokado razvoja človeških vrednot in posledično medčloveških odnosov.

S preprostimi besedami zapisano to pomeni vedno več formalnih pravnih norm, ki normirajo vsako dejanje, ravnannje in obnašanje človeka in ne dopuščajo odstopanje, saj to pomeni kršenja pravnih norm ali nedopustno in celo kaznivo dejanje.

Hiper-produkcija pravnih norm, kot doktrina in rezultat delovanja pravne države (in strukture na oblasti), pa posledično organizirano družbeno skupnost vodi v totalno normiranje (množico pravnih norm), ki ga nihče ne spoštuje in upošteva, saj ni prostora za svobodno misel in dinamične medčloveške odnose. V takšnem procesu se vedno bolj uveljavlja kriza pozitivni duhovnih človekovih vrednot in posledično spreminjanje organizirane družbe v vedno večje nasilje in anarhijo.

Torej, hiper produkcija pravnih norm in uveljavljane pravne države po meri privilegirane družbene strukture vodi človeka in njegovo skupnost, ne v večjo in bolj organizirano skupnost, temveč njeno nasprotje - anarhijo!

Ali je to res ali ne presodite sami!

Za žrtve pravosodnega nasilja je resnica takšna, da je struktura pravosodja, nestrokovna in neodgovorna, saj namesto znanj, pri svojem delu uporablja vedno več nemoralnih dejanj in kriminala za utemeljevanje in zagovarjanje svojega položaja. Zakaj tako? Prav zaradi pomanjkanja znanja in odgovornosti, saj kdor nima znanja ta ne more odgovorno opravljati svojega dela.

Kakšna znanja in kakšna odgovornost si lahko vsakdo postavlja vprašanja? Odgovor je na dlani, če si nepristransko in objektivno odgovorimo na izjavo predsednika (vrhovnega sodišča iz prejšnih intervjujev ali) sodnega sveta v gornjem besedilu, ko pravi:

"Tretje možnosti ni!"

Znani ljudski rek pravi "kolko ljudi tolko čudi" ali za človeka, ki ima znaje in uporablja svobodno misel je rešitev toliko kolikor ima volje in znanja.

Pri pravosodju ni volje do sprememb, zaradi subjektivnih interesov in pridobljenih privilegijev, predvsem pa gre za pomanjkanje znanj in to je ključno, saj so za spremembe in razvoj potrebna interdiciplinarna znanja in ne zgolj strokovno pravoznastvo.

Ko bi pravosodna struktura imela že (v uvodnem delu) navedena znanja, potem pravosodni strukturi ne bi bil tuj razvoj (ali spremembe) pravosodnega sistema ali sodobno vodenje in upravljanje sistemom in delovnih procesov, večja učinkovitost dela ali nagrajevanje na osnovi objektine metodologije vrednotenja dela ter demokratični odnosi in javnost dela.

Brez pomoči okolja ali drugih vej oblasti, predvsem pa neobremenjene civilne družbe, bo pravosodje ostalo zasvojeno, zaslepljeno in vedno večja arena ali mesto zločinov, ki pomenijo negacijo pozitivnih človekovih vrednot in razpad pravne države ali uresničevanje hiper-produkcije pravne države ali anarhije!

Ko zasvojenec doseže dovolj visoko stopnjo zasvojenosti mu brez tuje pomoči ni rešitve!

To je osnovno sporočilo Združenja žrtev pravosodnega nasilja ZŽPN drugim dvema vejama oblasti, saj je zasvojenost (privilegirancev) nalezljiva in kar lahko se zgodi, da se v tej zasvojenosti utopita tudi druge dve veji oblasti.

Da se to ne zgodi, je tu civilna družba in z njo vse žrtve pravosodnega nasilja!
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
opa
Gost





PrispevekObjavljeno: 11 Apr 2006 16:49    Naslov sporočila: razrešena sodnica v Mariboru Odgovori s citatom

Sodni svet je razrešil sodnico Okrožnega sodišča v Mariboru Zlatko Repolusk sodnico pravdnega oddelka v Mariboru od septembra 2005 na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča zaradi negativne ocene personalnega sveta. Sodnica je bila izvoljena na funkcijo pred tremi leti. Sodnica se bo sicer pritožila na sodni svet zoper negativno oceno personalnega sveta tega sodišča.

objavljeno na teletextu RTV 11.4.2006

Menimo, da je takšnih sodnic na sodišču v Mariboru kar nekaj, ki bi si prav tako zaslužile negativno oceno in odhod iz sodišča !!!!
Nazaj na vrh
rtv
Gost





PrispevekObjavljeno: 13 Apr 2006 21:43    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Je kakovost sodnikov pod vprašanjem?
Na ministrstvo za pravosodje naj ne bi prispelo nobeno obvestilo o slabo opravljenem delu

Slovenija, 13. april 2006 16:22
Ljubljana - RTV SLO


Minister Šturm je dejal, da se obetajo spremembe tudi na področju pripravništva na sodiščih. Foto: RTV SLO

Kakovost sodniškega dela ne bi nikoli smela biti pod vprašajem, je v MMC-jevi spletni klepetalnici dejal minister za pravosodje Lovro Šturm.

Ta naj bi se preverjala na pritožbenih pristojnostnih mestih in prek personalnih svetov. Na ministrstvo za zdaj še ni bilo poslano kakšno obvestilo, da bi kakovost sodnih odločb trpela, ker sodniki prehitro rešujejo nerešene spise. Vsa priporočila Lovra Šturma sodnikom so bila namenjena temu, da bi sodne zaostanke reševali zavzeto, odgovorno, kakovostno in tudi v razumnem roku.

Celoten klepet si lahko ogledate tukaj.
Zakaj vendarle toliko zaostankov?
Šturm odgovarja, da sta k zaostankom gotovo veliko prispevali slabo pripravljena in pomanjkljivo izvedena reforma slovenskih sodišč iz leta 1994 ter premajhna skrb države, zlasti v letih 1994-2000. Država se ni soočila s prepočasnim delovanjem sodišč in ni sprejela dovolj učinkovitih ukrepov za odpravo sodnih zaostankov.
Nazaj na vrh
moderator
Gost





PrispevekObjavljeno: 13 Apr 2006 21:47    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

<moderator> Pozdravljeni v spletni klepetalnici. Ob 15.00 se nam bo pridružil minister za pravosodje Lovro Šturm. Vprašanja že lahko postavljate.

<pretor> Kako si predstavljate ločenost vej oblasti in do kje sega pravica ministra pri nadzoru dela sodnikov?

<Lovro Sturm> Med izvšilno, zakonodajno in sodno oblastjo je potrebno zagotoviti spoštovanje načel medsebojne soodvisnoti in uravnoteženosti oblasti. Minister za pravosodje ne sme vplivati na vsebino odločitve sodnika. Ta odločitev je v izključni pristojnosti sodnika. Sme pa zahtevati od predsednika sodišč, da opravi pregled poslovanja ali nadzor nad načinom dela sodnika. Zlasti glede tega ali sodnik zadeve ne rešuje predolgo. Seveda pa so vse pravnomočne sodne odločbe lahko predmet strokovne in javne kritike. Najbolj primerno je, da to opravlja pravna stroka, ki se je doslej te možnosti premalo posluževala. Seveda je treba pravnomočne sodne odločbe v vsakem primeru spoštovati in jih izvršiti ne glede na to ali se prizadeti z njimi strinjajo ali ne.

<bojan> Pozdravljeni. Zanima me, kaj je osnovni razlog za sodne zaostanke? Je to slovenska nagnjenost k "tožarjenju" za vsako malenkost, so to res slabi pogoji dela, slabe sodniške plače, morda celo postopki ali preprosto pomanjkanje strokovnih in avtoritativnih sodnikov in sodnic? Hvala za odgovor in uspešno delo.

<Lovro Sturm> Hvala za vaše vprašanje, v katerem ste že sami nakazali glavne razloge za sodne zaostanke. Gotovo je k zaostankom veliko prispevala slabo pripravljena in pomanjkljivo izvedena reforma slovenskih sodišč iz leta 1994 ter premajhna skrb države zlasti v letih od 1994 do 2000. Država se ni soočila s prepočasnim delovanjem sodišč in ni sprejela dovolj učinkovitih ukrepov za odpravo sodnih zaostankov.

<pikapoka> Pozdravljeni minister! Mene pa zanima, ali ima Slovenija kakšen vnaprej predviden fond za izplačevanje odškodnin iz naslova tožb proti Slovenij zaradi sodnih zaostanov? Od kje gre ta denar?

<Lovro Sturm> Slovenija ima predviden fond za izplačilo škodnih dogodkov na področju pravosodja, s katerim upravlja državno pravobranilstvo. Zaradi dosedanjih sodb ES-a je ta fond premajhen, razliko bo potrebno zagotoviti iz proračunske rezerve. V prihodnjem proračunskem letu pa bo potrebno zagotoviti (zaradi odšodnin) temu ustrezna proračunska sredstva.

<Krizman iz Maribora> G. minister! Opažam, da kvaliteta sodniškega dela v Mariboru zadnja leta prav grozno pada. Skoraj zagotovo je vzrok pritisk za znižanje zaostankov - prišlo je torej do konflikta med kvaliteto in kvantiteto. Kako boste ukrepali? Osebno raje počakam nekaj časa za pošteno opravljeno sodniško delo, kot pa da zadeve "zletijo" skozi, ker višje inštance vse pritožbe zavračajo.

<Lovro Sturm> Spoštovani gospod Krizman!Kvaliteta sodniškega dela ne bi nikoli smela biti pod vprašajem. Kvaliteta sodnikovega dela se preverja na pritožbenih instancah in preko personalnih svetov. Na ministrstvo zaenkrat še nismo dobili obvestil, da bi kvaliteta sodnih odločb trpela, ker sodniki prehitro rešujejo nerešene spise. Vsa moja priporočila sodnikom so bila namenjena temu, da bi sodne zaostanke reševali zavzeto, odgovorno, kvalitetno in tudi v razumnem roku.

<Pravnica> Ob lažni grožnji z bombo na ljubljanskem vrhovnem sodišču ste dejali, da je škoda 150 milijonska. Ste malce pretiravali?

<Lovro Sturm> Spoštovani! Po ocenah, ki so bile opravljene, je bilo zaradi lažnega preplaha v ljubljanski sodni stavbi tistega dne izgubljeno 200 delovnih dni sodnikov. Povprečno sodnik v 200-ih dneh reši vsaj 150 zadev. Če izhajamo iz predpostavke, da bi lahko rešili 150 sodnih zadev, ki sodijo med sodne zaostanke, za katere bi bilo treba plačati po 1 mio SIT odškodnine, pridemo do zneska 150 mio SIT. Toliko namreč povprečno državo stanejo odškodnine, zaradi nerešenih zadev . Poleg navedenega pa je potrebno upoštevati še režijske stroške in plače za sodnike ter za drugo sodno osebje.

<rashta> G. Šturm, lep pozdrav. Zanima me, ali je v luči vprašanj o dogodkih na mejnem prehodu Holmec tudi v Sloveniji pričakovati kakšne postopke. Lep dan želim.

<Lovro Sturm> Poročanje o "dogodkih" na mejnem prehodu Holmec je konstrukt, ki so ga dosedanje skrbno vodene preiskave (teh je bilo več) v celoti ovrgle. Na mejnem prehodu Holmec ni prišlo do protipravnega ravnanja s strani slovenske TO. Za govorjenje o protipravnem ravnanju ni nobene stvarne podlage, zato take navedbe v celoti zavračam.

<D'Artagnan> G. minister! Kaj pravite na podaljšanje zaporniških kazni oziroma o uvedbi dosmrtne ječe ali celo kazni z električnimi stoli in podobno ? Kakšno je vaše mnenje ?? Hvala

<Lovro Sturm> Pozdravljeni! Najdaljša kazen je bila s spremembo KZ že podaljšana. Smrtna kazen v Sloveniji v skladu z Ustavo RS ni dovoljena. Vprašanja o morebitnem podaljšanju najvišje zagrožene kazni so predvsem strokovna vprašanja, pri čemer v ospredju ni pravna stroka temveč strokovnjaki s področja penologije, psihiatrije in klinične psihologije.

<numerouno> Zanima me, če se dela kaj na tem, da bi bilo opravljanje pripravništva na sodiščih za študente prava kaj bolj prijazno in ne bi bilo takšnih čakalnih vrst? S povprečjem okoli 8 (kar je lepa ocena za pravo) čakaš na pripravništvo tudi več let...

<Lovro Sturm> Lepo pozdravljen! Na MP pripravljamo spremembo predpisov, ki urejajo področje pripravništva. Razmišljamo o spremembah kot so skrajšanje obvezne pripravniške dobe na sodiščih in, da bi v pripravništvo šteli tudi čas, ki ga pripravnik prebije na primerljivem delu, npr. v odvetniških pisarnah, notarskih pisarnah in podobno.

<moderator> Čas v klepetalnici se izteka. Ministru Šturmu bomo posredovali še zadnje vprašanje.

<hikvadrat> pozdravljeni. kaj se dogaja z zakonom o verskih skupnostih?

<Lovro Sturm> Vlada je predlog zakona o verski svobodi že sprejela in ga poslala v parlamentarni postopek. Skupina 15-ih poslancev DZ RS-a je v skladu s poslovnikom o zakonu zahtevala splošno razpravo že pri prvem branju. Razprava o zakonu je bila opravljena tudi v Državnem svetu. Kako bo potekal postopek sprejemanja zakona pa najbolje vedo v DZ. Po naših ocenah bo DZ o zakonu odločil v drugi polovici leta.

<moderator> Gospodu ministru in vsem sodelujočim se za obisk v MMC-jevi spletni klepetalnici zahvaljujemo in Vas vabimo, da nas obiščete tudi ob drugi priložnosti. Nasvidenje.
Nazaj na vrh
nedeljski
Gost





PrispevekObjavljeno: 20 Apr 2006 20:37    Naslov sporočila: vsaka tretja noga amputirana Odgovori s citatom

SKRBNI MATEMATIK JE NA HITRO IZRAČUNAL ZA OSEM MILIJARD TOLARJEV SODNIŠKE ŠKODE

V sodstvu je vsaka tretja noga napak odrezana

Ciril Brajer

Sodniki bi si zaslužili dobre plače, a le, če bi z njihovo pomočjo odpravljali velikansko gmotno škodo, ki jo povzročajo slabi sodniki - Kaj bi se zgodilo, če bi kirurgi odrezali 34 odstotkov napačnih udov - Brez nadzora ni dobre organizacije, tudi v sodstvu ne

Ko je pravosodni minister te dni stopil pred sodnike in pribil, da je njegova glavna skrb zmanjšati sodne zaostanke, so ga dobesedno izžvižgali. Žene in možje, ki jim je država z zakonom nadela črne halje, da bi jim te dvignile dostojanstvo in nam vlile strahospoštovanje, so se obnašali kot na tržnici! Menijo, da so premalo plačani, da jim zdaj še to jemljejo, za povrh jih drugi dve veji oblasti podcenjujeta, državljani so do njih nespoštljivi ... Potemtakem bi kazalo, da stopijo po nasvet kar k prvemu sindikalistu zdravnikov Konradu Kuštrinu. Verjetno so s tem merili na to, kako je znal organizirati zdravniško stavko. Ob vsem zavedanju pomena pravne države in spoštovanju neodvisnosti njene sodne veje oblasti smo se tudi zato spomnili, da končno živimo v tržnem gospodarstvu. Pa smo poskusili delo sodnikov izmeriti še z ekonomskim vatlom.

Sodniške napake plačajo nedolžni

Janez Juvančič se je v sodne mline zapletel s povsem "običajno zadevo". Na prvi pogled je šlo za preprost spor. Sodnik na prvi stopnji pa ni uporabil pravega člena zakona. Zato je šlo v nič veliko časa, denarja, kar je Janez tudi dokazal, ko mu je dalo prav višje sodišče. Višja sodišča pa tako razsodijo kar v nekaj tisoč primerih na leto.

Ko se je Janezov primer po nepotrebnem vlekel, je sedel k računalniku in seštel, da je nastalo že za poldrugi milijon tolarjev stroškov. Računal je naprej:

"Z nepotrebno vrnitvijo primera nazaj na prvo stopnjo obravnavanja se stroški še krepko povečajo. Saj pravim, le za enostaven primer gre - povprečna zadeva pa se nanaša na večje denarne zahteve, tako da je vsota dva milijona tolarjev na zadevo verjetno še močno podcenjena.

Prometna policija se ob prometni nesreči obvezno odzove že pri škodi v višini povprečnega osebnega dohodka. Avtomobilska industrija zahteva od dobaviteljev stoodstotno kakovost, zato lahko ponuja večletno garancijo. Če odkrije napake, pokliče vozila na servis. General Motors je na popravilo poklical več kot dva milijona vozil, seveda pri tem nikomur ni prišlo na misel, da bi lastnikom vozil zaračunal stroške. Na sodišču pa gre pritožba na instanco, ki razveljavi očitno nepravilen sklep nižje stopnje. Zaradi tega nastanejo dodatni nepotrebni stroški, zavleče se postopek in tudi sodniki, ki dobro delajo, so zaradi šlampastih kolegov dodatno obremenjeni in s tem kaznovani, saj je močno povečan pripad zadev, ki bi bile ob učinkovitem sojenju lahko rešene že na prvi stopnji. Višje sodišče praviloma ne razsodi namesto nižjega in s tem gladko odpravi napake. Zaradi razveljavitve nepravilnega sklepa se zadeva vrne, ponovno se obravnava na prvi stopnji in se seveda s tem poveča število zadev na sodišču."

Janezu so se iz računalnika vsuli vrtoglavi stroški:

"Vse stroške kajpak plača šibkejši v sistemu, to je stranka. Ta bi sicer res morala odgovarjati za izgubljeno tožbo, vendar je dodatno obremenjena še z nepotrebnimi stroški, ki hitro presežejo stroške osnovnega zahtevka.

Stanje je dramatično! Javnost se mora strezniti. Že moj račun, ki zajema 4000 zadev, v katerih so višja sodišča ugodila pritožnikom in razsodila njim v prid, je močna zaušnica prvostopenjskim sodnikom. In draga, nekaj milijard tolarjev škode je že povzročila, ki še kar raste. Nepotrebne zamudne obresti še povečajo stroške."

34 odstotkov sodniškega škarta

- Pa zanje kdo odgovarja?

"Kje pa, ob nesporno ugotovljenih napakah v postopku, ki jih potrdi višje sodišče, se nikomur ne zgodi nič. Le predstavljajte si strokovnjaka z drugega področja, denimo zdravnika! Pred operacijo namesto skalpela pripravi kuhinjski nož in ga med operacijo tudi uporabi - mislite, da bi se mu tudi ne zgodilo nič hudega?!

Obdelal sem statistike na nekaj stopnjah sodišč. Višja sodišča so s področja pravdnih, nepravdnih in drugih zadev druge stopnje rešila več kot 13.200 zadev, od tega so jih razveljavila 23,8 odstotka. Spremenila so 10,4 odstotka odločb ...
Nazaj na vrh
vecer
Gost





PrispevekObjavljeno: 15 Maj 2006 12:58    Naslov sporočila: zaostanki Odgovori s citatom

PISMA
Sodni zaostanki
Za zaostanke so krivi tudi zakoni

Kot člani Civilnega združenja za nadzor nad institucijami (CZNI) velikokrat prisostvujemo javnim sodnim razpravam, saj ima to pravico vsak državljan RS po 16. paragrafu CPP (Civilno procesno pravo), če ne moti obravnave, kajti sicer ga lahko sodnik po istem paragrafu odstrani z obravnave. Lahko opazuješ, nimaš pa pravice dajati kakršnihkoli pripomb. Za sodne zaostanke niso krivi samo sodniki, krivo je tudi tožilstvo in oba zagovornika tožene ter tožeče stranke, včasih pa tudi sodišča med sabo po ugovorih igrajo pingpong. Poznam primer enega naših članov, ki se mu sodna zadeva vleče že od leta 1992. Za zaostanke pa so krivi tudi naši zakoni, ki dovoljujejo vlaganje dokaznega gradiva v nedogled. Tu bi se moralo nekaj spremeniti, da se omeji in določi čas, do kdaj lahko tožena ali tožeča stranka vlaga dokaze. Kot primer naj navedem sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, ki ima v svojem statutu točno določen rok, in če do tega roka ne podaš vse dokumentacije, te enostavno izbrišejo iz registra.

Ne vem, kdaj bodo stranke v postopku uvidele, da zagovorniki to zavlačevanje izkoriščajo za čim večji zaslužek, če pa sodba "pade v vodo", bomo pač davkoplačevalci plačevali njihove zmote in zavlačevanje. S tem ne zagovarjam sodnikov, nasprotno, tudi oni imajo pravico, da postopek privedejo do konca. Kot opazovalec sodnih obravnav še nisem opazil, da bi bil v senatu prisoten kdo iz nevladnih organizacij, zato je naše mnenje, da bi moral biti povsod, kjer gre za davkoplačevalski denar, prisoten kdo iz nevladnih organizacij.

Takšna so naša videnja postopkov v našem sodstvu in o tem bi se dalo pisati cele knjige: od pristranskosti in nevljudnosti sodnikov, posebno do tistih, ki pristopijo k opazovanju obravnav. Poudarjam, da ne vseh sodnikov in sodnic, ker nas nekateri že poznajo in nimajo nič proti, da smo prisotni na obravnavah, celo vabijo nas, naj se jih udeležimo. Ampak to lahko rečem le za nekaj sodnikov/sodnic na sodišču v Mariboru.

Andrija Posavec, tajnik Civilnega združenja za nadzor nad institucijami, Maribor
Nazaj na vrh
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN Seznam forumov -> Sodišče Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.