Boris
kapitan
Pridružen/-a: 12.02. 2006, 08:50
Prispevkov: 86
|
 Objavljeno: 23 Jan 2007 08:28 Naslov sporočila: Tudi pravniki so ljudje |
 |
|
Posledice ne dela pravosodja!
Na Dobu 13-letno zaporno kazen prestaja pravnik Milan Maričič, ki je leta 1999 z osmimi naboji ob pomoči sina Milana pokončal soseda Jova Stjepanovića.
Mirno sosesko okoli velenjskega zdravstvenega doma, lekarne in doma upokojencev je 2. septembra 1999 v mraku zmotil rafal osmih strelov, ki je odjeknil v tišino. Pod streli iz pištole CZ 70, kalibra 7,65, je v svojem avtomobilu umrl Jovo Stjepanović iz Velenja, za krut umor pa je celjsko sodišče na 13 let zapora obsodilo zdaj 62-letnega Milana Maričiča in za sostorilstvo pri dejanju na deset let zapora tudi njegovega sina Milana ml., ki je po sedmih letih na pogojnem odpustu. "Vložil sem zahtevo za obnovo postopka, saj sodišče nikakor ni hotelo sprejeti nobenega od mojih skoraj 300 pisnih dokazov, a je višje sodišče to zavrnilo, zato bom zdaj vložil zahtevo za varstvo zakonitosti," pove Maričič starejši, ki od 13. decembra na Dobu zavrača zavodsko hrano, 1. januarja pa je začel gladovno stavkati, saj je prepričan, da se je njegovi družini zgodila velika krivica. Trdi namreč, da je šlo za silobran in ne za umor.
"Sojenje me ni nič skrbelo, prepričan sem bil namreč, da živimo v pravni državi, kjer veljajo materialni dokazi. A kaj ko sodnik ni hotel upoštevati nobenega izmed mojih dokazov niti tega, da sam nisem imel s seboj pištole, temveč sem jo po tistem, ko me je Stjepanović zaparkiral pred lekarno, kamor sem prišel z ženo po zdravila, saj je invalidka, izpulil iz njegovih rok, ko jo je nameril vame, in cev usmeril proti njemu," prepričan o svoji nedolžnosti pripoveduje diplomirani pravnik, ki je v hčerinskem podjetju velenjskega Vegrada pred dogodkom vodil sektor stanovanjskega gospodarstva, obe podjetji pa je velikokrat pravno zastopal na sodiščih. Kot piše v sodbi celjskega okrožnega sodišča s 5. maja 2000, "plastične vrečke, v katero naj bi bila zavita pištola, niso našli, zato gre očitno za prilagojen zagovor obtoženca z namenom, če bi se senat odločil za daktilografsko ekspertizo. Ker pa so okoliščine streljanja in posesti pištole povsem jasne, se senat kljub predlogu zagovornika za to ni odločil."
Po besedah Maričiča ni bil z nikomer v sporu, dokler se v stanovanje na Šlandrovo nad njim ni preselil Stjepanović z družino. "Najprej smo bili prijatelji, obiskovali smo se, moja družina jim je pomagala tudi finančno, saj je Jovo prišel iz BiH in je bil brez vsega. Potem pa me je začel nagovarjati, naj izdam lažno odločbo, na kateri bi žena pokojnika postala nosilec stanovanjske pravice in z vsemi ugodnostmi odkupila stanovanje, s čimer pa se nisem strinjal, saj bi šlo za zlorabo položaja," zatrjuje Maričič, medtem ko je sodišče ocenilo, da je bil vzrok sporov Stjepanovićev novi avto. Takrat naj bi se začele žalitve, izsiljevanja, grožnje, vpadi v stanovanje ... Ko se je Maričič 27. septembra 1997 vrnil z obiska bolne matere v BiH in pred blokom na klopci čakal ženo, ga je Stjepanović napadel.
"Pripeljal se je z avtom in iz prtljažnika vzel sekiro ter mi sedečemu zlomil nogo, tako da sem še vedno na berglah. Napadel je tudi mojo ženo in jo, medtem ko je čuvala triletno vnukinjo, pretepel. Takšnih in podobnih napadov ter groženj je bilo do usodnega dogodka 58, o vsem pa sem redno obveščal tako okrajno sodišče kot policiste. Prijavljal pa me je tudi on, domnevno naj bi ga napadal tudi takrat, ko sem bil evidentno v tujini, kar se vidi po štampiljki v potnem listu," našteva Maričič in dodaja, da je zdaj že pokojni Jovo nato po mnogih prijavah vse spore oziroma prijave leta 1999 preklical. Maričič naj bi usodnega dne prišel iz službe in legel k počitku, ko mu je žena rekla, da ima bolečine in mora k zdravniku, saj je invalidka druge kategorije. Ko je pripeljal pred lekarno, naj bi se za njima pripeljal Jovo in ga zaparkiral. Sin je pripeljal pozneje, a ko je videl, tako pravi Maričič, da se je Stjepanović nameril, da ga bo povozil, je iz avta vzel kij za bejzbol, ki ga je za obrambo imel v avtu, ter udaril po njegovem avtu. Milana mlajšega so obsodili zaradi sostorilstva, ker je po sodbi zaparkiral Stjepanovića, tako da se ni mogel rešiti.
"Na sojenju je pokojnikova žena Irena najprej zanikala, da bi Jovo imel pištolo, nato pa je rekla, da je ne more opisati, ker jo je imel, če ni bila doma, v avtu večinoma sin Nenad," pravi obsojeni Maričič. Nenad je bil zaradi grožnje s pištolo leta 2002 pogojno obsojen na pet mesecev zapora, zdaj pa naj bi se zaradi ukvarjanja z mamili znašel za zapahi nekje v Južni Ameriki. "Njegova žena je povedala še, da naj bi šel mož v lekarno zato, da bi zamenjal devize, v denarnici pa je imel točno 1570 tolarjev," trdi Maričič, ki so ga na dan sodbe hudo pretepli, tako da je na sodišče prišel ves krvav, zaradi vsega dogajanja pa je bil kar petkrat hospitaliziran v psihiatrični bolnišnici Vojnik. "Ne želim nič drugega, kot da se ugotovi materialna resnica!" zatrjuje Maričič. |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
