Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

fragri · član Pridružen/-a: 09.12. 2006, 05:06 Prispevkov: 22

Čestitamo Reno!

Čestitka velja za pogum in ustvarjalen prispevek s konkretnim primerom, ki sam po sebi potrjuje katastrofalno stanje na področju pravosodje, kjer se kriminal in korupcija širita kot gobe po dežju v dolini Šenflorjanski!

Kdor ni žrtev pravosodnega nasilja ta ne ve kakšna zločinska dejanja so sposobni v imenu sodišča ali države (ali bolje obstoječe pravosodne oblasti in ne ljudstva) izvrševati pravosodni lopovi in kriminalci, ki imajo konkreten priimek in ime, a žal nobene odgovornosti ali posledic za svoja zločinska dejanja!

V združenju žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN takšni zločini ne bodo nikoli zastarali, zato bomo vse svoje delovanje usmerili na uveljavljanju resnice in pravice.

Pravosodni lopovi, kriminalci in zločinci so za sabo pustili konkretne dokaze, kot za primer obsodbe nedolžnega človeka ali "zločinske sodbe" s katero so sodili svojim žrtvam, a dejansko obsodili sami sebe.

Osnovna naloga vseh žrtev pravosodnega nasilja, ki se povezujejo in združujejo v ZŽPN je, da takšni pravosodni lopovi, kriminalci in zločinci dobijo temu ustrezno plačilo in žrtve tega nasilja dobijo povrnjeno vso škodo, ki so jo utrpeli v breme, ne davkoplačevalcev, temveč pravosodnih kriminalcev (ali storilcev kaznivih dejanj).

Vsebine objavlja reno na spletni strani svojega primera (Kriminal na sodiščih - vir spodaj)!

Vir : http://www.vecer.com/blog/v1/default.asp?kaj=2&blog=pravosodni-kriminal&id=16529

Administrator · Objavljeno: 10 Dec 2006 11:13 Naslov sporočila: BPP

Spoštovanega gosta naprošamo, da nam posreduje več podatkov o sebi in primeru, da se bolje spoznamo in ponudimo konkretno pomoč (e- naslov ZŽPN)!

Nekaj splošnih informacij je mogoče dobiti na naših spletnih straneh:

http://freeweb.siol.net/sprisla1/9148/9232.html

e-naslovu ZŽPN: zdruzenje_zpn@email.si

ali v besedilu zakona o BPP: http://www.ednevnik.si/uploads/z/zdruzenjezpn/16661.pdf

Za konkreten primer potrebujemo več informacij, zato gostu predlagamo, da se na nas obrne preko e-naslova ZŽPN (zgoraj)!

Vsebino sporočila gosta smo objavili rudi na naši spletni strani e-Dnevnika:
http://www.ednevnik.si/entry.php?w=zdruzenjezpn&e_id=15843

Za pravico uveljaviti resnico!

Boris · kapitan Pridružen/-a: 12.02. 2006, 08:50 Prispevkov: 86

Spoštovani,

Svoja sporočila, probleme ali zahteve oz. prošnje lahko objavite tudi na uradni spletni strani ZŽPN in sicer na spletnem naslovu:
http://freeweb.siol.net/sprisla1/9148/index.html
in kliku na naslov - novo sporočilo!

lp

fragri · član Pridružen/-a: 09.12. 2006, 05:06 Prispevkov: 22

Na podlagi sodb Okrožnega sodišča v Mariboru Opr. Št. P62/2001, Višjega sodišča v Mariboru Opr. Št. P62/2001 –31, Cp 811/2002-3, Vrhovnega sodišča RS Opr. Št. P62/2001-45, II Ips 630/2004, Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Opr. Št. P62/2001-45, II Ips 630/2004, Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru št. I KT 1/1561/07-2

so navedena sodišča in tožilstvo:

so navedena sodišča in tožilstvo:

1. legalizirala posamezna kazniva dejanja zoper premoženje Kazenskega zakonika RS:

- Goljufija (217. člen KZ) kdor z namenom, da bi sebi pridobil protipravno premožensko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ni več kaznivo dejanje

* Izsiljevanje (218. člen KZ) kdor z namenom, da bi sebi pridobil protipravno premoženjsko korist, s silo ali resno grožnjo koga prisili, da kaj stori ali kdor na takšen način izterja dolg ter kdor z namenom, da bi sebi pridobil protipravno premoženjsko korist, komu zagrozi, da bo o njem ali o njegovih bližnjih odkril kaj, kar bi škodovalo njihovi časti ali dobremu imenu, in ga s tem prisili, da v škodo svojega premoženja kaj stori ali opusti ali kdor na takšen način izterja dolg ni več kaznivo dejanje

* Oderuštvo ( 219. člen KZ) Kdor sprejme ali si izgovori za uslugo, ki jo nekomu stori, zase ali za koga drugega, očitno nesorazmerno premoženjsko korist s tem, da izrabi njegovo stisko, nezadostno izkušenost ali lahkomiselnost ni več kaznivo dejanje

* Zloraba zaupanja (220. člen KZ) Kdor zastopa premoženjske koristi kakšne osebe pa ne izpolni svoje dolžnosti ali zlorabi dano mu pooblastilo z namenom, da bi pridobil sebi kakšno premoženjsko korist ni več kaznivo dejanje

* Ponarejanje listin (256. člen KZ) predložitev ponarejene listine pristojnemu organu zaradi dokaza nekega dejstva ni več kaznivo dejanje

* Zatajitev finančnih obveznosti – Davčna zatajitev (po 254. členu KZ) kdor ne prijavi dohodka ali drugih okoliščin, ki vplivajo na ugotovitev davkov, prispevkov in drugih predpisanih obveznosti in je prijava obvezna ni več kaznivo dejanje. Pri opravljeni storitvi ni potrebno več izdati računa.

V primeru storitve katerega od naštetih kaznivih dejanj se sklicujte na zgoraj navedene Opr. številke sodb navedenih sodišč saj so s sodbami legalizirane

2. legalizirala in odpravila posamezne člene Zakona o obligacijskih razmerjih oz Obligacijskega zakonika:

* temelna načela navedenega zakona o upoštevanju enakopravnosti, načelu vestnosti in poštenja, skrbnosti, zlorabi pravic, izpolnitvi obveznosti, nepovzročanju škode po 10,11,12,13,16,17,18,19, člen ZOR oz 3,4,5,6,7,9,10,11, člen OZ (navedena načela zakona ni več potrebno upoštevati)

* po 61. členu ZOR oz 46. členu OZ ne gre več za zmoto, če stranki sploh ne bi sklenili pogodbe, če bi poznali pravo dejansko stanje

* po 65.členu ZOR oz 49. členu OZ ne gre več za prevaro, če stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe pa čeprav je to storila z naklepnim ravnanjem

* po 103. členu ZOR oz 86. členu OZ pogodba, ki nasprotuje Ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom ni več nična. Ničnost pogodbe ne nastopi več po samem zakonu neodvisno od volje pogodbenikov. Na ničnost ne pazi več sodišče po uradni dolžnosti

* po 141. členu ZOR oz 119. členu OZ pogodba sklenjena pod oderuškimi pogoji ni več nična saj ena stranka na račun druge lahko obogati. Pogodbe, ki so rezultat očitne neizkušenosti in nepreudarnosti, ki jo sopogodbenik izkoristi tako, da si izgovori plačilo, ki ni v sorazmerju s pravo vrednostjo stvari, niso nične.

* po 263. členu ZOR oz 164. členu OZ dolžnik ni več prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oz da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti

* po 745. členu ZOR oz 771. členu OZ prevzemnik naročila ne rabi več dati o opravljenem poslu račun in naročitelju brez zavlačevanja ne rabi več izročiti vse, kar je prejel iz opravljanja zaupanih poslov, ne glede na to, ali je tisto, kar je prejel za naročitelja, temu kdo dolgoval ali ne

V primeru kršitve katerega od členov navedenega zakona se sklicujte na zgoraj navedene Opr. številke sodb navedenih sodišč saj so s sodbami členi odpravljeni

3. odpravila določene člene Zakona o pravdnem postopku:

* po 5. in 7. členu ZPP sodišče ne rabi več dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke

* na podlagi 12. člena ZPP stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, sodišče ne opozori več, katera pravdna dejanja lahko opravi

* po 70. členu ZPP točka 6 ni več v javnem interesu, da sodniki opravljajo sodno funkcijo pravilno, nepristransko in zakonito. Lahko sodijo sodniki, ki so prijateljskem razmerju s katero od strank in lahko vnaprej nakažejo odločitev o zadevi

* po 122 in 123 členu ZPP se zapisniki ne rabijo več pisati in lahko se pišejo pomanjkljivo kakor se pač sodišču zljubi

* po 212. členu ZPP stranka ne sme več navajati dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerim izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika

* po 243. členu ZPP sodišče ne rabi več izvesti dokaze z izvedenci pa čeprav ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem

* po 340. členu ZPP zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni več podana, če je sodišče kakšno odločilno dejstvo napačno ugotovilo oz ga ni ugotovilo

V primeru kršitve katrega od členov navedenega zakona se sklicujte na zgoraj navedene Opr. številke sodb navedenih sodišč saj so s sodbami členi odpravljeni

4. sodišča in tožilsto ne rabijo več upoštevati Evropske konvencije o človekovih pravicah in Ustave RS saj so s sodbami zgoraj navedenih Opr. št odpravile: pravico do nepristranskega sojenja, pravico do enakopravnosti vseh strank v postopku, pravico do poštenega postopka, pravico do enakovrednosti procesnih položajev, pravico do enakosti uporabe prava, pravico do odvetnika za enakost do procesnih možnosti, pravico do izjavljanja pred sodiščem, pravico da predložiti zahtevke in dejstva, pravico do predlaganja in izvedbe dokazov…..

V primeru kršitev se sklicujte na zgoraj navedene Opr. številke sodb navedenih sodišč saj so s sodbami človekove pravice odpravljene.
Vir: http://www.vecer.com/blog/v1/default.asp?kaj=2&blog=pravosodni-kriminal&id=15245

fragri · član Pridružen/-a: 09.12. 2006, 05:06 Prispevkov: 22

A.A., B.A., C.A.
X ulica
2000 Maribor

Ustavno sodišče Republike Slovenije
Beethovnova ulica 10
P.P. 1713
1000 Ljubljana

USTAVNA PRITOŽBA

3 X

1.1 USTAVNI PRITOŽNIKI

A.A.
B.A.
C.A.
X ulica, 2000 Maribor

1.2 POOBLAŠČENEC ZA VROČANJE PISANJ

A.A.
X ulica, 2000 Maribor

2. IZPODBIJANI AKT

Navedba posamičnega akta, ki se ga izpodbija s to ustavno pritožbo:

Sodišče oz. organ, ki je izdal izpodbijani akt Opravilna številka Datum

1. Vrhovno sodišče Republike Slovenije - Sodba P 62 / 2001 – 45 19.10.2006
II Ips 630 / 2004

2. Višje sodišče v Mariboru – Sodba P 62 / 2001 – 31 14.05.2004
Cp 811 / 2002 - 3

3. Okrožno sodišče v Mariboru – Sodba P 62 / 2001 14.01.2002

3. IZČRPANOST PRAVNIH SREDSTEV

Odločbe v časovnem zaporedju izdane v zvezi s predmetom ustavne pritožbe:

Sodišče oz. organ, ki je izdal odločbo Opravilna številka Datum

1. Okrožno sodišče v Mariboru – Sodba P 62 / 2001 14.01.2002

2. Višje sodišče v Mariboru – Sodba P 62 / 2001 – 31 14.05.2004
Cp 811 / 2002 - 3

3. Vrhovno sodišče Republike Slovenije - Sodba P 62 / 2001 – 45 19.10.2006
II Ips 630 / 2004

4. PRAVOČASNOST

Ustavno pritožbo vlagamo v roku 60 dni od dneva prejetja sodbe Vrhovnega Sodišča RS katero smo po pošti prejeli dne 16.11.2006 od D.D., 1000 Ljubljana. (vročilnica priložena)

5. KRŠENE ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE

5.1 Uvod – opis zadeve

Zaradi težav z DARS-om, ker nam niso hoteli priznati pravic, ki so nam pripadale po Zakonu o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z izgradnjo AC omrežja v RS (Ur.l.RS 41/9 KUL

, Zakonu o stavbnih zemljiščih (Ur.l.RS 44/97) in vrsto drugih nepravilnosti smo iskali glede navedenega pravne nasvete.

V zvezi s tem se nam je ponudil upokojeni odvetnik (v nadaljevanju besedila tožnik), ki nam je obljubil v kolikor zadevo predamo njemu višjo odškodnino od te, ki nam jo je takrat ponujal DARS.
Dne 7.12.1999 je bil na njegovo pobudo sklenjen sporazum (dokument 1) in generalno pooblastilo (dokument 2). Tožnik je sam dejal dajte zadevo meni in, da bo že on vse uredil. Sporazum in generalno pooblastilo je sestavil sam brez naše prisotnosti ter nas po telefonu poklical naj si pridemo po navedeno in mu podpisano vrnemo.
Kot se je izkazalo je tožnik je sestavil takšen sporazum in generalno pooblastilo oz. takšno pogodbo za zastopanje, da je bila samo njemu v korist in, da se na naš račun materialno okoristi ter ni bila upoštevana naša volja. Na sporazum in generalno pooblasilo se ni hotel niti podpisati ter zavrnil naš predlog, da bi oboje notarsko overili ter nam kasneje tudi prepovedal prisostvovati na obravnavah in sestankih z DARS-om. Ker je bil tožnik sošolec enega od toženih strank (A.A.) smo mu takrat zaupali saj smo bili prepričani, da nas bo zastopal v našo korist. Poleg tega se je tudi hvalil, da je že zastopal stranke za DARS in jim priskrbel višje odškodnine od tistih, ki so jih ponujali s strani DARS-a.
Tožnik nam je obljubil in kakor je navedeno v generalnem pooblastilu izplačilo s strani DARS-a v znesku najmanj 320.000 DEM (oz 32 MIO SIT / 133.533,63 € ), če predamo celotno zadevo njemu zaradi česar in na podlagi tega je bil z njim tudi podpisan sporazum in generalno pooblastilo. Najmanj tolikšna odškodnina nam je bila obljubljena s strani tožnika in sicer kot višja odškodnina namesto zemljišča za nadomestno gradnjo.
Tožnik je z navedenim izkoristil našo stisko v kateri smo bili zaradi DARS-a kakor tudi našo pravno neznanje in nepoznavanje zakonov.

Iz sporazuma in generalnega pooblastila je razvidno, da je bila pogodba za zastopanje sklenjena za kupoprodajno pogodbo z dne 20.11.1999 in da je bil dogovorjen znesek najmanj 320.000 DEM (oz 32 MIO SIT / 133.533,63 € ) ter da je znesek 21.186.488,00 SIT (80.409,65 €), ki je naveden v sporazumu samo prvi del za izplačilo, kar je razvidno tudi iz pogodbe z dne 20.11.1999.

Po KUPOPRODAJNI POGODBI DNE 20.11.1999 z DARS (točka III) (dokument 3)

A – objekti z zemljiščem
B – stroški selitve
C – stroški nadomestnega stanovanja

1. A = 20,452.475,40 SIT / 85.346,67 € 2. 1xB = 489.343,00 SIT / 2.041,99 €
1xB = 489.343,00 SIT / 2.041,99 € 244.670,00 SIT /1.020,99 €
244.670,00 SIT / 1.020,99 € C = 755.640,00 SIT /3.153,23 €
----------------------------------- ----------------------------
21,186.488,40 SIT / 88.409,65 € 1,489.653,00 SIT /6.216,21€

3. Kupec bo poleg odškodnine, določene v tej točki, priznal prodajalcem še naslednje stroške:
Na podlagi Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo AC orežja v RS (Ur.l.št.41/9 KUL

in Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.l. št.44/97) nam pripadajo tudi stroški kateri so navedeni v pogodbi: (točka III zadji odstavek)
- revalorizacija od 1.8.´99 do 20.11.´99 423.729,00 SIT / 1.768,19 €
- nadomestilo za spremembo namembnosti zemljišča 517.600,00 SIT / 2.160,16 €
- stroški projektne in tehnične dokumentacije 550.000,00 SIT / 2.295,11 €
- stroški lokacijske dokumentacije 106.000,00 SIT / 442,33 €
- razlika komunalne opremljenosti (vodovod, elektrika,
priključek na kanalizacijo) nastale sroške nismo ovrednotili
- stroški prenosa TV in telefonskega priključka 82.470,00 SIT / 344,14 €

- skrajšanje postopkov pri pridobivanju ustreznih
dovoljenj za nadomestno gradnjo
- možnost pridobiti občinsko zemljišče
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
1,679.799,00 SIT / 7009,68 €

Navedeni stroški so najmanj toliko, ki bi nam bili po kupoprodajni pogodbi z dne 20.11.1999 izplačani, če bi bila pogodba z takšno vsebino tudi sklenjena.

ZNESEK PO KUPOPRODAJNI POGODBI : 1. + 2. + 3.= 24,355.940,00 SIT / 101.635,54 €

KUPOPRODAJNA POGODBA DNE 14.7.2000 (pod tretjič) (dokument 4)

A – objekti z zemljišči
B – stroški selitve
C – stroški nadomestnega stanovanja

A = 23,114.085,00 SIT / 96.453,37 €
1xB = 489.343,00 SIT / 2041,99 €
244.670,00 SIT / 1020,99 €
1xB = 489.343,00 SIT / 2041,99 €
244.670,00 SIT / 1020,99 €
C = 755.640,00 SIT / 3153,23 €
--------------------------------------------------
25,337.751,00 SIT / 105.732,56 €

ZNESEK PO KUPOPRODAJNI POGODBI: 25,337.751,00 SIT / 105.732,56 €

(zaradi tečaja nemške marke je bilo izplačilo v vrednosti 25.668.379,00 SIT / 107.112,25 € v dveh delih)

Iz navedenega je razvidno, da so v drugi pogodbi z dne 14.7.2000 združili vse 3 točke in zneske iz prve pogodbe z dne 20.11.1999 (pod točko III) pomembno pa je tudi, da pri prvi pogodbi ni upoštevana revalorizacija od datuma prve pogodbe z dne 20.11.1999 do datuma druge pogodbe z dne 14.7.2000.
Pri upoštevanju revalorizacije pa dobimo enak znesek kot druga pogodba, kar pa pomeni, da je tožnik, ki nas je zastopal v tem času z zadevo samo zavlačeval in sebi naredil materialno korist tako da je združil 3 točke iz prve pogodbe v eno točko druge pododbe in ni bilo ničesar od dogovorjenih, obljubljenih in v generalnem pooblastilu zapisanih najmanj 320.000 DEM (oz 32 MIO SIT / 133.533.63 €).
Pogodbo z DARS dne 14.7.2000 smo takrat bili prisiljeni podpisati, ker kakor nam je bilo rečeno bi dobili še manj v kolikor je ne bi podpisali.
Tožniku smo izrazili naše nezadovoljstvo, ko nam je pokazal kupoprodajno pogodbo z dne 24.7.00 saj je iz obljubljenih 320.000 DEM (oz 32 MIO SIT / 133.533.63 €) zaradi katerih smo z njim podpisali sporazum in pooblastilo kasneje nastalo 27 MIO SIT / 112.669,00 € nato pa še manj.
Pooblastilo z tožnikom smo želeli preklicati vendar nismo vedeli kako saj od nikogar nismo dobili ustreznega pravnega nasveta in smo bili prepuščeni sami sebi.
Tožnik je tudi poudaril, da moramo pogodbe podpisati ker bomo drugače dobili še manj.
Zaradi zavlačevanja zastopnika DARS-a in predstavnic DDC pri pridobivanju nepremičnine in kasneje tožnika saj se je z zadevo ukvarjal kar 9 mesecev nam zaradi pričetka gradnje ceste tudi ni preostalo drugega. Očitno je tudi, da je zavlačevanje tožnika potekalo po dogovoru z zastopnikom DARS-a.
Naše nezadovoljstvo smo izrazili tudi ob samem podpisu pogodbe pri notarju in tako tožniku kakor tudi zastopnici DDC Ljubljana dejali da bomo zadevo predali sredstvom javnega obveščanja. Prvič sploh nismo hoteli podpisati pogodbe saj je zastopnica DARS hotela zamenjati stran v pogodbi, ki so bile podpisane in potrjene s strani predsednika uprave DARS-a in tudi zaradi našega nezadovoljstva s samo pogodbo. Na podlagi tega je bil podpis pri notarju tudi prestavljen.
Zaradi tožnika je v časniku Večer dne 22.6.2000 tudi izšel članek z za nas škodljivo in žaljivo vsebino prav tako nas tožnik ni obveščal o ničemer in nam ni dovolil sodelovati na sestankih z DARS.

Kot bivši oz sedaj upokojeni odvetnik nas tožnik tudi ni seznanil kolikšne so najvišje provizije, ki jih običajno za zastopanje uporabljajo odvetniki po Zakonu o Odvetništvu (17. člen) in Odvetniški tarifi (17. in 18.člen) (največ 15 % delež). Tožnik je očitno izkoristil naše nepoznavanje zakonov, saj v kolikor bi nam bilo naveno poznano ne bi sklenili sporazuma s tako veliko provizijo.

Nato je tožnik od nas zahteval svoje plačilo za opravljeno delo in kot je navedel v sporazumu v višini 50% razlike med ponujeno ceno po pogodbi od 20.11.1999 in doseženo ceno z novo pogodbo.
Zahteval je 2.286.590,00 SIT / 9.541,77 € na roko brez kakršnega koli računa ali potrdila iz katerega bi bilo razvidno, da je prejel denar. Ponudil nam je samo popisan list papirja z njegovim izračunom (dokument 5) ter ter ni bil pripravljen izdati kakršnegakoli potrdila iz katerega bi bilo razvidno, da je prejel denar.
Znesek, ki ni v skladu s sporazumom in ki ga je zahteval tožnik za plačilo v višini 2,286.590,00 SIT / 9.541,77 € pa bi pomenil, da dobimo manj kot takrat, preden smo zadevo predali njemu

Čeprav ni izpolnil svojega dela pogodbe na podlagi generalnega pooblastila mu je bil dne 24.8.2000 ponujen znesek 1.300.000 SIT (5424,80 €) – (kot razlika med pogodbama z dne 20.11.1999 in 14.7.2000) saj nismo znali pravilno izračunati vseh stroškov iz pogodbe z dne 20.11.1999 (spremembo namembnosti zemljišča, stroški projektne in tehnične dokumentacije…) in sicer pod sledečimi pogoji, ki jih določa tudi zakon (ZOR oz OZ, Tržna in Davčna zakonodaja):
- da nam izda ustrezno potrdilo o prejetem denarju saj ni izstavil računa za opravljeno storitev oz. da se mu denar nakaže na njegov žiro račun ali preko poštne nakaznice. Izstavil nam je le popisan list papirja brez kakršnihkoli podatkov iz katerih bi bilo razvidno, da bi prejel denar
- da nam izroči dokumentacijo o njegovih aktivnostih, saj nam NI DOVOLIL sodelovati na pogajanjih z DARS-ovimi zastopniki in obravnavam na sodišču tako, da nismo bili seznanjeni kaj je v bistvu sploh počel.

Način izplačila našega zneska je zavrnil ter od nas zahteval višji znesek po njegovem izračunu. Glede tega mu je bilo predlagano, da v kolikor misli da mu pripada višji znesek, da uradni izračun opravi tretja oseba te stroke kar dopušča tudi ZOR oz OZ.
Tudi to je zavrnil in zahteval takojšnje izplačilo denarja na roko in brez kakršnihkoli potrdil ali papirjev, prepovedano pa nam je bilo kakršnokoli nakazilo na njegov naslov.

Ker mu le tega na takšen način – na roko in brez papirjev in v tako visokem znesku nismo hoteli izročiti nam je s svojim vozilom zaparkiral naše vozilo in odstranitev svojega vozila pogojeval z izplačilom denarja na roko.
O celotni zadevi je bila obveščena Mariborska Policija in Mestna redarska služba, ki je zadevo tudi uredila (dokument 6).
Način plačila ki ga je dne 24.8.2000 in v številnih telefonskih klicih po nekajkrat na dan kasneje zahteval tožnik na roko in brez papirjev je nezakonit in tudi dajanje denarja brez kakršnega koli dokaza o izplačilu je bilo nas nesprejemljivo. Znesek, ki mu je bil ponujen dne 24.8.2000 in nekajkrat kasneje je zavrnil in zahteval še več denarja od tistega kar smo se po sporazumu dogovorili in z njim se sploh ni dalo pogovarjati saj nas je, ko je zahteval svoj denar na roko neprestano žalil in grozil.
Da bi izračun uradno opravila tretja oseba oz. drug odvetnik ni bila mogoča saj zaradi odvetniškega poklica tožnika to ni bilo izvedljivo, ker nas je vsak odvetnik zavrnil in niso hoteli prevzeti zastopanja ter uradno narediti izračun pa tudi tožnik je takšno možnost o izračunu večkrat zavrnil.
O vsem navedenem je bila podana tudi ustna prijava na Policijo.

Nato je pričel lepiti plakate oz. javne pozive na glavnem vhodu stanovanjskega bloka kamor smo se začasno preselili ter nam grozil, žalil in nadlegoval po telefonu, preko pisem in na ulici seveda z namenom in zahtevo, da mu damo denar pod enakimi pogoji – na roko in brez papirjev. Tudi o vsem tem je bila ustno obveščena Mariborska Policija.

Dne 28.8.2000 smo se zaradi tožnikovih dejanj obrnili na Odvetniški zbor Maribor, o čemer so tožnika obvestili in nam je naslednji dan dne 29.8.2000 poslal dopis na katerega se nismo odzvali saj je ponovno vztrajal pri višjem znesku in nam ponovno grozil. Na dopis se nismo odzvali saj je pričel izobešati javne pozive.

V zvezi s tem je bila obveščena dne 27.2.2001 tudi Odvetniška zbornica Slovenije kjer so nam svetovali, da v kolikor imamo kakšne zahtevke naj le te uveljavljamo po sodni poti saj navedena oseba ni več član odvetniške zbornice.
Zahtevkov po sodni poti nismo mogli uveljavljati saj nismo nikjer dobili pravne pomoči niti zastopnika. Sami se na pravo ne spoznamo niti ne znamo vložiti kakršnegakoli zahtevka ali tožbe. Vsi odvetniki, člani Odvetniške zbornice na katere smo se obrnili po pomoč iz Maribora, Celja, Ljubljane so nas zavrnili, ker gre v zadevi za upokojenega odvetnika.

S svojim ravnanjem je tožnik storil kazniva dejanja Goljufije (217.člen KZ), Oderuštva (219.člen KZ) in Izsiljevanja (218.členKZ), Zlorabe zaupanja (220.člen KZ), Davčno zatajitev (254. člen KZ).
Glede na prijavo in posvetovanje s Tržnim in Davčnim inšpektoratom je s svojim ravnanjem kršil tudi več zakonov (Zakon o varstvu potrošnikov, Zakon o preprečevanju dela na črno, Davčno zakonodajo ….) prav tako je bil dolžan izdati račun, katerega še do danes nismo dobili.

Ker ima tožnik poznane na sodišču saj se je večkrat hvalil kako hodi z sodniki in tožilci skupaj na izlete je zoper nas vložil tožbo ker mu nismo hoteli dati denarja na roko in zahteval tudi zamudne obresti.
O navedenem je bil obveščen tudi Varuh človekovih pravic s katerim smo do sedaj bili v kontaktu 5x ter tudi Ministrstvo za pravosodje.

Ker nismo nikjer v Mariboru mogli dobiti pravne pomoči ali zastopnika zaradi poklica, ki ga je opravljal in ker nihče ni hotel imeti z njim opravka smo se na sodišču na prvi stopnji oz Okrožnem sodišču morali zagovarjati sami pa čeprav smo pravno neuki in o pravu, pravnih postopkih in postopkih na sodišču ne vemo ničesar. Ko je upokojeni odvetnik zoper nas vložil tožbo bi mu morali odgovoriti z nasprotno tožbo saj bi le tako lahko unčikovito uveljavljali naše pravice in zahtevke. Da bi s tožbo morali uveljavljati naše pravice je v obrazložitvi tudi zapisalo Vrhovno sodišče. To nam je bilo onemogočeno saj so vsi člani Odvetniške zbornice na katere smo se obrnili v Mariboru, Celju, Ljubljani zavrnili pravno pomoč ali zastopanje.
Na podlagi navedenega takrat sploh nismo vedeli, da bi morali odgovoriti z nasprotno tožbo oz vložiti nasprotno tožbo.

Pri zagovoru na sodišču smo samo odgovarjali na tožnikove trditve saj drugo nismo znali in prilagali dokumente s katerimi smo dokazali, da so njegove trditve izmišljene, sodišče pa je upoštevalo samo njegove ustne izjave in ne naših pisnih dokumentov, ki smo jih priložili.
Prav tako ni predložil nikakršnega računa s katerim bi upravičil svoje stroške, ki jih je navajal in se na njih skliceval razen enega in še to za storitev, ki ni bila opravljena.

Ko se je bilo potrebno pritožiti na Višje sodišče zoper sodbo prvostopenjskega sodišča smo po vsej Ljubljani iskali odvetnika, ki bi bil pripravljen napisati pritožbo saj sami tega nismo znali narediti in kakor je navedeno v sodbi prvostopenjskega sodišča lahko pritožbo napiše samo nekdo, ki ima pravosodni izpit. Eden od odvetnikov nam je tako pomagal, da je zadeva tekla dalje ne pa tudi tako, da bi uveljavljali naše pravice v smislu pravice do zastopnika, ki bi jih morali sprožiti v obliki tožbe.

Do sedaj smo morali upokojenemu odvetniku plačati že 3.304.000 SIT / 13.787,35 € saj je podal tudi predlog za izvršbo, odvetniški stroški in sodne takse pa so znašali več kot 470.000 SIT / 1.961,28 € kar je skupaj najmanj 3.774.000 SIT / 15.748,62 €.

V samem postopku na Okrožnem sodišču kakor tudi kasneje in tudi na obravnavah v zvezi s tem je bilo vrsto nepravilnosti tudi zaradi tega, ker ima upokojeni odvetnik poznane na sodišču. Kljub temu, da smo predložili vse dokumente zaradi pravnega neznanja in poznanstev nasprotne stranke sodišče z naše strani ni upoštevalo ničesar in je ignoriralo vse naše navedbe in ugovore. Ker nismo imeli zastopnika in smo pravno neuki je sodišče to tudi izkoristilo in nam je bila tudi kršena naša pravica do enakopravnosti v postopku in tudi sodišče na podlagi tega ni moglo obe stranki obravnavati enakopravno glede na nasprotno stranko.
Ustavno je zagotovljena enakopravnost obeh strank – pravica do poštenega postopka in zagotovljena enakost pred zakonom v civilnih postopkih zagotavlja enakovrednost procesnih položajev stranke pred sodiščem (enakost orožij) ter enakost uporabe prava – zagotovljena mora biti določena kvaliteta položaja stranke glede na položaj nasprotne stranke.
Ustavna pravica (enako varstvo pravic) je, da si stranka v postopku zagotovi kvalificirano zastopanje kar nam je bilo onemogočeno saj smo bili sami proti upokojenemu odvetniku, odvetniku, ki ga je zastopal in še sodnica je bila na njihovi strani.

Da ima tožnik dobre zveze na sodišču se je izkazalo že na prvi obravnavi, ko se je njegov prijatelj odvetnik Ž.Ž, ki ga je zastopal s sodnico dogovarjal, da bo naredil tako kot so se dogovorili in tudi zapisnik je bil že napisan obravnava pa se je nadaljevala. Prav tako nas je na žaljiv način zasmehoval, ker smo se pozabili na odgovor na tožbo podpisati

Kakor smo navedli že v pritožbi na Višje sodišče je po zapisniku iz prve obravnave z dne 1.10.2001 bila obravnava zaklučena ob 09.05 kar pa ne drži. Ko je bil zapisnik že sestavljen se je obravnava nadaljevala in je odvetnik tožnika nas spraševal v zvezi s plačilom in dal tudi predlog v zvezi s plačilom. Prav tako je tudi sodnica nas spraševala oz. zasliševala v zvezi s plačilom. Ničesar od navedenega ni bilo vneseno v zapisnik.
Sodnica, ki je bila proti nam vseskozi sovražno in zvišeno razpoložena nam ni omogočila, da na ta vprašanja odgovorimo ter izrazimo svoje mišljenje in stališče saj nas je vsakokrat prekinila.
Glede navedenega nam je bilo takoj jasno, da se je sodnica že pred obravnavo, ko se je dogovarjala s tožnikom in njegovim odvetnikom odločila kakšna bo sodba in ves postopek je torej bil samo farsa.

Sodnica prav tako ni dovolila na glavni obravnavi dne 14.1.2002, da v zvezi s sodnimi cenilci, ki naj bi jih naročil tožnik podamo pisno pojasnilo in predložimo dokaze, da je cenitev opravil samo en cenilec in še to tako, da je prepisal cenilni zapisnik DARS-a. Tožnik pa je priložil tudi račun za cenitev še enega cenilca, katera storitev pa sploh ni bila opravljena. V samem postopku na obravnavi nam je bilo torej onemogočeno dokazati še eno kaznivo dejanje s strani tožnika in sicer ponarejanje listin (256. člen KZ)
V Ustavi je zagotovljena pravica do izjavljanja pred sodiščem in pravica do predlaganja in izvedbe dokazov. Tudi pravica do nepristranskega sojenja zagotavlja, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločati objektivno in nepristransko.

Sodba Okrožnega sodišča je bila tako izrečena na podlagi poznanstva tožnika, Višje in Vrhovno sodišče pa je to sodbo samo potrjervalo.

Na podlagi vsega navedenega ker nismo dobili pravne pomoči in zastopnika s katerim bi lahko uveljavljali naše pravice so nam bile kršene ustavne in človekove pravice do pravnega sredstva in pravica do sodnega varstva, kršena nam je bila pravica do enakosti obravnave na sodišču in še vrsta drugih stvari.

V sodbi Okrožnega sodišča je npr. na strani 8 – prvi odstavek tudi navedeno, da v kolikor je upokojeni odvetnik, ki nas je zastopal odklonil sodelovanje, ko je zahteval denar na roko (kar je nezakonito), da je bila naša dolžnost, da položimo denarni znesek na sodni depozit s čemer bi se izognili plačila zamudnih obresti.
Po preverjenju na Mariborskem sodišču dne 5.2.2002 kaj takšnega ni mogoče niti pri strankah ki so v postopku kaj šele, da bi lahko denar položili takrat, ko ni hotel prejeti plačila in z njim nismo bili v nikakršnem sodnem postopku. Za sodni depozit so zaposleni na sodišču prvič slišali.

Na podlagi tega smo dne 12.2.2002 pri notarju v Celju deponirali znesek v višini 657.000,00 SIT / 2.741,61 € kolikor smo smatrali, da pripada tožniku. Ker naj to ne bi veljalo smo dne 28.2.2002 ta znesek (656.220,00 SIT / 2738,36 €) nakazali tožnikovemu pooblaščencu.
- - - - - - - - -
Na podlagi sodb Okrožnega in Višjega sodišča je tožnik sprožil postopek Izvršbe kjer pa so se ponovno dogajale nepravilnosti zaradi njegovih poznanstev s sodniki:
- Dne 5.10.2004 je upokojeni odvetnik na Okrajnem sodišču podal predlog za izvršbo in zaznambo sklepa o izvršbi za stanovanje v katerem prebivamo (kot podlaga za to so mu bile dve nezakoniti sodbi )

- Da bi se temu izognili smo bili dne 28.2.2005 prisiljeni nakazati denar njegovemu pooblaščencu točno v znesku kakor je bilo navedeno v sklepu o izvršbi, izračun zakonitih zamudnih obresti pa je bil opravljen v Novi KBM. Nakazano mu je bilo 2.647.102,50 SIT / 11.046,16 € (predtem nakazano že 656.220,00 SIT / 2.738,36 €) o čemer smo pisno obvestili Okrajno sodišče

- Dne 30.3.2005 je upokojeni odvetnik vložil na Okrajno sodišče vlogo z zahtevkom po še več denarja, čeprav smo nakazali vse kar je zahteval vključno z zamudnimi obrestmi o čemer smo z vlogo dne 28.2.2005 obvestili Okrajno sodišče. Prišlo je do razlike 230,00 SIT / 0,69 € med izračunom obresti kar smo sodišče z Vlogo obvestili on pa je trdil, da smo mu plačali premalo 253.198,31 SIT / 1.056,58 €. Priložil je celo izračun obresti, ki z zadevo in zneski v predlogu za izvršbo nimajo nobene zveze.

- Okrajno sodišče je 4.5.2006 izdalo sklep o izvršbi za naše stanovanje in vknjižbo hipoteke za znesek, ki naj bi znašal še !!! 922.859,50 SIT / 3.851,02 € z obrestmi – torej znesek kateri je že bil plačan.

- Na sklep Okrajnega sodišča smo se pritožili na Višje sodišče (priloga) saj smo zahtevani znesek v celoti plačali vendar je Višje sodišče sklenilo, da se pritožba zavrne in potrdi sklep okrajnega sodišča da smo dolžni plačati še !!! 922.859,00 SIT / 3.851,02 € in vknjižbo hipoteke

- Dne 29.9.2006 je na okrajno sodišče ponovno podal vlogo za terjatev v višini 922.859,50 SIT / 3851,02 €
- - - - - - - - - - - - - -
Zaradi vseh nepravilnosti na sodišču, ki so se do sedaj dogajale zaradi tožnikovega poznavanja s sodniki, zaradi škode, ki smo jo do sedaj utrpeli in zaradi kršenja človekovih pravic smo se po prejeti sodbi Vrhovnega sodišča z dopisom tudi obrnili na:

- Varuh človekovih pravic, Dunajska cesta 56, 1109 Ljubljana (petič zaradi obveščanja)
- Ministrstvo za pravosodje, Minister Dr Lovro Šturm, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- Odvetniška zbornica Slovenije, Pražakova 8, 1000 Ljubljana
- Informacijska pooblaščenka, Nataša Pirc Musar, Vošnjakova 1, P.P. 78, 1000 Ljubljana
- Kabinet Predsednika Vlade, Predsednik Janez Janša, Gregorčičeva 20-25, 1000 Ljubljana
- Urad Predsednika RS, redsednik Dr. Janez Drnovšek, Erjavčeva 17, 1000 Ljubljana
- Državni zbor RS, Predsednik Državnega zbora, Šubičeva 4, 1000 Ljubljana
- Evropski varuh človekovih pravic, 1 Avenue du Président Robert Schuman, B.P. 403, FR-67001 Strasbourg Cedex, Francija
- Komisar sveta Evrope za človekove pravice, Commissioner for Human Rights - Thomas Hammarberg, Council of Europe, F-67075 Strasbourg Cedex, Francija
- Komisija za preprečevanje korupcije, Drago Kos, Tržaška 19a, 1000 Ljubljana

5.2. Navedba kršenih človekovih pravic ali temeljnih svoboščin

- 14. člen Ustave RS – enakost pred zakonom
- 21. člen Ustave RS – varstvo človekove osebnosti in dostojanstva
- 22. člen Ustave RS – enako varstvo pravic
- 23. člen Ustave RS – pravica do sodnega varstva
- 25. člen Ustave RS – pravica do pravnega sredstva
- 26. člen Ustave RS – pravica do povračila škode

5.3. Razlogi, ki utemeljujejo zatrjevane kršitve

Ustavni pritožniki zaradi kršenja Ustave in s tem človekovih pravic predlagamo Ustavnemu sodišču razveljavitev sodb Vrhovnega, Višjega in Okrožnega sodišča in vrnitev zadeve v ponovno sojenje.

I.

Sodišče bi moralo že po uradni dolžnosti ukrepati v zvezi s kaznivi dejanji, ki jih je storil tožnik, če kot pravno neuke stranke brez odvetnika tega v postopku nismo znali pravilno predstaviti. V takšnem primeru bi moralo ravnati še z večjo skrbnostjo.
Gre za stek več kaznivih dejanj zoper premoženje, ki jih je proti nam - ustavnim pritožnikom storil tožnik in katere smo podrobno pojasnili in predstavili sodišču že v odgovoru na tožbo in pripravljalnih spisih ter so bile prijavljene Policiji in sicer:

Goljufija (217. členu KZ) – tožnik je ob sklenitvi pooblastila za zastopanje imel namen, da zase pridobi protipravno premoženjsko korist in da nas materialno oškoduje saj je ustvaril zmotno prestavo o sebi in svojem delu z lažnim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin.
Lažno prikazovanje dejanskih okoliščin pomeni, da storilec pri drugi osebi ustvari zmotno predstavo o kakšnih okoliščinah. Ta zmota je posledica storilčevih lažnih trditev o teh dejanskih okoliščinah.
Prikrivanje dejanskih okoliščin pomeni, da storilec drugi osebi ne pojasni določenih okoliščin, čeprav jih je bil zavezan glede na pravno razmerje med njima ali glede na ustvarjeno medsebojno razmerje, ki pri takšnem pravnem poslovanju predvideva takšno pojasnilo.
Tožnik je ravnal z goljufivim namenom, ko je navajal njegove uspehe ter pri nas vzbudil lažen vtis, da stranke zastopa na zakonit način in jim uredi višjo odškodnino, vendar mu je šlo le za to, da si pridobi materialno korist

Izsiljevanje (218.člen KZ) –Tožnik je po opravljenem delu v skladu s Tržno, Davčno in Obligacijsko zakonodajo bil dolžan izstaviti račun za opravljeno delo. Le tega ni storil temveč je zahteval denar na roko in brez papirjev. Zaparkiral je vozilo in pogojeval odstranitev svojega z plačilom denarja na roko in brez dokazil s čemer nam je omejil svobodo gibanja. Lepil je pozive na vhod stanovanjskega bloka z žaljivo vsebino s čemer je škodoval naši časti in dobremu imenu saj izplačilo (tudi delno) ni bilo izvršeno, ker je hotel denar na roko.
Tožnik je pri svojih dejanjih imel namen da s silo ali grožnjo izterja svoj dolg.
Kdor z namenom, da bi sebi pridobil protipravno premoženjsko korist ali izterja dolg s silo ali kaj stori v škodo tujega premoženja ter kdor z namenom da komu zagrozi, da bo o njem ali njegovih bližnjih odkril kaj, kar bi škodovalo njihovi časti ali dobremu namenu ali kdor na takšen način izterja dolg je kaznivo dejanje
Primer izsiljevanja po drugem odstavku je podan, ko storilec uporabi le grožnjo in sicer natančno določeno, namreč da bo o izsiljevanem ali njegovih bližnjih razkril nekaj kar bi škodovalo njihovi časti ali dobremu imenu. Izsiljevani pa ne želi, da bi se odkrilo tisto o čemer storilec grozi.

Oderuštvo (219. člen KZ) - Kot bivši oz sedaj upokojeni odvetnik nas tožnik tudi ni seznanil kolikšne so najvišje provizije, ki jih običajno za zastopanje uporabljajo odvetniki po Zakonu o odvetništvu in Odvetniški tarifi (največ 15 % delež) Tožnik je očitno izkoristil naše nepoznavanje zakonov, saj v kolikor bi nam bilo navedeno poznano ne bi sklenili sporazuma s tako veliko provizijo.
Pri kaznivem dejanju Oderuštva je premoženjska korist očitno nesorazmerna glede na opravljeno uslugo kar pomeni, da mora takšna korist precej presegati plačila, ki se običajno dajo za takšne usluge. Provizija 50 % precej odstopa od takšnih provizij, ki se uporabljajo v praksi saj že pri tretjini ali polovici odstopanja gre za nesorazmernost. V navedenem primeru je provizija kar 3,3 krat večja od običajnih.
Kdor sprejme ali si izgovori za uslugo, ki jo nekomu stori, zase ali za koga drugega, očitno nesorazmerno premoženjsko korist s tem, da izrabi njegovo stisko in nezadostno izkušenost je kaznivo.
To kaznivo dejanje je storjeno, če si premoženjsko korist izgovori, torej s sklenjeno pogodbo ali dogovorom
Tožnik je v navedenem primeru izrabil našo stisko v kateri smo bili zaradi DARS-a in nezadostno izkušenost, ki se nanaša na ocenjevanje, poznavanje in vrednotenje uslug, ki jih je tožnik ponujal. Ustavni pritožniki smo pravno neuki in se ne spoznamo na zakone in odvetniške provizije to so nas poučili odvetniki na katere smo se obrnili pri iskanju pravne pomoči in zastopnika, ko nas je tožnik tožil.

Zloraba zaupanja (220. člen KZ) - kdor zastopa premoženjske koristi kakšne osebe ali oskrbuje njeno premoženje, pa ne izpolni svoje dolžnosti ali zlorabi dano mu pooblastilo z namenom, da bi pridobil sebi ali komu drugemu kakšno premoženjsko korist ali da bi oškodoval tistega, čigar premoženjske koristi zastopa ali čigar premoženje oskrbuje je kaznivo.
Tožnik ni izpolnjeval dolžnosti in je zlorabljal pooblastilo.
Pri neizpolnjevanju dolžnosti gre za opuščanje pogodbenih ali zakonitih dolžnosti (storilec ne stori vseh ukrepov, potrebnih za varstvo premoženjskih pravic zastopanega). Tožnik ni v sladu z ZOR oz OZ obveščal pritožnikov o izvajanju posla ter ni obveščal o sestankih z DARS-om in nismo bili seznanjeni kaj je sploh počel.
Pri zlorabi danega pooblastila gre za izkoriščanje pravic, ki jih ima po pooblastilu (storilec v okviru pooblastila dela tako, kot ni v korist in interesu zastopanega) je tožnik delal samo v svojo korist.
Pri tožniku je bil že od vsega začetka podan namen, da s svojimi opustitvami ali ravnanjem pridobi zase premoženjsko korist s čemer nas je kot zastopane oškodoval.
Tožnik je kot upokojeni odvetnik v skladu s predpisi pridobil pravosodni izpit glede na za to izpolnjene pogoje s čemer je vezan tudi na spoštovanje zakonov.

Ponarejanje listin (256. člen KZ) – primer predložitve takšne listine drugi osebi ali pristojnemu organu zaradi dokaza nekega dejstva in s tem ni potrebno, da je uporabnik takšne listine hkrati tudi napravil krivo oz predrugačil pravo listino
Tožnik je hotel na ta način ustvariti videz, da je neko pravno pomembno listino – račun podala določena oseba, čeprav je na tak način ni mogla podati saj cenitev ni bila opravljena.
Tožnik je kaznivo dejanje storil s predložitvijo takšnega računa ter na takšen način hotel uveljavljati stroške.

Zatajitev finančnih obveznosti – Davčna zatajitev (254. člen KZ) – kdor ne prijavi dohodka ali drugih okoliščin, ki vplivajo na ugotovitev davkov, prispevkov in drugih predpisanih obveznosti in je prijava obvezna gre za kaznivo dejanje.
Dejanje je bilo storjeno z naklepom saj je tožnik imel namen ko je zahteval denar na roko in brez dokazil, da se s svojim ravnanjem popolnoma izogne plačilu dohodnine, davkov in drugih predpisanih obveznosti (na podlagi računa DDV).
Do danes še nismo prejeli nikakršnega računa s strani tožnika.

Na podlagi vsega navedenega sledi, da lahko tožnik nekaznovano vrši zoper nas različna kazniva dejanja s privolitvijo sodišča, ki ni ukrepalo po uradni dolžnosti.

II.

Sodišče – Okrožno, Višje in Vrhovno je v celoti ignoriralo in ni upoštevalo naših navedb in priložene dokumentacije iz katerih je razvidno sledeče:
Tožnik je grobo kršil temeljna načela obligaciskih razmerij in s tem Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) oz. Obligacijski zakonik (OZ) saj bi moral upeštevati enakopravnost, načela vestnosti in poštenja, skrbnost, ne bi smel zlorabljati pravic, se moral držati izpolnitve obveznosti in ne bi smel povzročati škode (10, 11, 12, 13, 16, 17, 18, 19 člen ZOR oz 3, 4, 5, 6, 7, 9, 10,11 člen OZ)
Kakor smo v uvodu in spisih podrobno navedli vsa dejanja tožnika od sklenitve pogodbe za zastopanje pa do izsiljevanja po plačilu denarja na roko je ta urejal obligacijska razmerja v nasprotju z Ustavo, Zakoni, moralnimi načeli in poslovnimi običaji saj je izkoristil svoj položaj kot upokojeni odvetnik napram nam, ustavnim pritožnikom kot neukim strankam ki o pravu, pravnih postopkih in zakonih ne vemo ničesar in si tako neupravičeno pridobil premoženjsko korist. Vse to je počel z nemoralnim ravnanjem, ki ima tudi element zlorabe zaradi tega, ker je to počel kot upokojeni odvetnik, ki zlorablja pravosodni izpit za goljufanje in za delo na črno.
V skladu z zakonodajo je takšen posel ničen saj se je izvrševal v nasprotju z njenim ciljem in nam prizadejal materialno škodo kar ni dopustno.
Prav tako je bilo kršeno načelo vestnosti in poštenja v smislu spoštovanja interesa druge stranke oz nas. Pooblastilo za zastopanje je sestavil tako, da je imel samo on korist in nas ni o ničemer obveščal, kar ni spoštovanje interesa druge stranke.
Kršil je obveznost medsebojnega obveščanja in sodelovalno dolžnost pogodbenih strank, kar pomeni storiti vse kar olajša izpolnitev in opustiti vse, kar bi jo oviralo. Med trajanjem razmerja tožnik ne bi smel oškodovati naših interesov.
Med vestno in pošteno ravnanje spada tudi obveznost pojasnjevanja in seznanjanja druge stranke o poteku izpolnjevanja pogodbe, kar omogoča drugi stranki primerno ravnanje. To informiranje je namenjeno zlasti preprečevanju nevarnosti za nastanek škode, zlasti take, ki bi ogrožala integrirane interese. Tožnik nas v zvezi z navedenim ni obveščal o ničemer.
Zloraba pravnega položaja, ki jo je imel tožnik kot upokojeni odvetnik napram nam je prekoračitev pooblastila in je nedovoljena.Za preprečevanje takih ravnanj so dana posebna pravila, ki ne dopuščajo ravnanj, ki bi privedla do kršitve načela vestnosti in poštenja.
Kršitev načela vestnosti in poštenja predstavlja nesorazmerno bogatitev (50 % provizija), nesorazmerno poseganje v interese drugega (dvomljivo in nezakonito sestavljeno o pooblastilo za zastopanje), kršitev medsebojnega zaupanja (bilo je podano večje zaupanje, ker je bil tožnik sošolec enega izmed nas)…..
Na podlagi sodne prakse:
Stranka, ki ravna v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ne uživa sodnega varstva pri uveljavljanju zahtevkov iz takšnega poslovanja (VGSV Pž 921/73, ZSP 13-14/74, str 886)
Določbe pogodbe so lahko v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, če eno pogodbeno stranko spravljajo v slabši položaj in otežujejo uresničitev njenih pravic (VSH, Sl 1652/69, PPP 6/70, str 47)
je Okrožno, Višje in Vrhovno sodišče s sodbami ravnalo ravno v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso.
Udeleženci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju svoje obveznosti ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij (skrbnost dobrega gospodarja)
Prepovedana je zloraba pravic in potrebno se je vzdržati ravnanja s katerim je otežena izpolnitev drugih udeležencev. Po 15 členu Ustave RS so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in za pojem zlorabe pravice je dovolj, da nekdo nepravilno izvaja svoje pravice v nasprotju z namenom pravice, ter s tem nastaja škoda drugemu. Velja tudi teorija obvezne uravnoteženosti o kateri vodijo računa pogodbene stranke tako glede razmerja med koristjo in škodo, dobičkom in izgubo ter pri izvrševanju pravic.
Tisti, ki prevzame neko storitev, katera izvršitev je možna na več načinov, mora izbrati tako izvršitev, ki drugemu ne povzroči škodo. Če ena pogodbena stranka ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugi stranki škoduje gre za navidezno izvrševanje pravice – za zlorabo pravice. Velja temeljno pravilo, da v medsebojnih razmerjih ne povzročamo drug drugemu škode. Navedeno je pravo nasprotje s tožnikovo pogodbo za zastopanje.
Ne uživa sodnega varstva pravni posel, katerega cilj je izigravanje zakona, ker je takšen posel po pravnih pravilih obligacijskega prava absolutno ničen (ZS Gzz 75/77, Bilten ZS I-IV/7 KUL

Tudi na podlagi navedene sodne prakse je sodišče ravnalo ravno v nasprotju saj je posel oz zastopanje s strani tožnika bilo izključno izigravanje zakona – delo na črno, zaslužek na roko, nesorazmerno pridobljena materialna korist….
Vsak je tudi dolžan vzdržati se ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo, ki nastane kot posledica ravnanja nekoga- nasprotno ravnanje je nedovoljeno in protipravno.
Udeleženci v obligacijskem razmerju si morajo prizadevati, da rešujejo spore z usklajevanjem, posredovanjem ali na drug miren način kar pa je ponovno nasprotno z ravnanjem tožnika.

Pri ponujanju usluge zastopanja in sestavi sporazuma in generalnega pooblastila nas je kot smo navedli tožnik spravil v zmoto tako glede provizije, izražene volje za boljši uspeh z DARS-om (najmanj 320.000 DEM) kakor tudi glede njegovega dela za katerega nismo vedeli, da je na črno. Po 61. členu ZOR oz 46. členu OZ nas je s tem spravil v zmoto saj drugače sporazuma s takšno vsebino ne bi sklenili, kar pomeni, da smo od tožnika dobili napačno predstavo o neki okoliščini. Lahko bi dejali da smo bili v konkretni zmoti, ki pomeni, kaj bi storila oseba, če bi vedela za resnične lastnosti druge osebe v tem primeru tožnika.
Zmota je bistvena, če stranki sploh ne bi sklenili pogodbe, če bi poznali pravo dejansko stanje (VSS Rev 47/70, ZSO 15/2)
Po 65. členu ZOR oz 49. členu OZ gre v tem primeru tudi za prevaro kar pomeni, če stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe. Gre torej za zmoto, ki je nastala zaradi naklepnega ravnanja tožnika kar pomeni prevara.

Že v postopku na Okrožnem sodišču kakor tudi v reviziji bi se morala pošteno obravnavati razlaga pogodbe za zastopanje (sporazuma in generalnega pooblastila) saj je prišlo do očitnega neskladja med dejansko voljo in s tem kar je bilo zapisano. Da se to ne bi razkrilo tožnik tudi ni hotel, da se oboje notarsko overi. Pri kupoprodajni pogodbi z dne 20.11.1999 gre v sporazumu za celotno pogodbo in ne samo za znesek namenjem kot prvi del za izplačilo. Sodišče kar samovoljno odloča, da smo se odrekli tudi plačilu ostalih stroškov, ki nam pripadajo po Zakonu o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo AC omrežja v RS in kar je vse zapisano pod III. točko v pogodbi, kar je popolnoma skregano z vsako logiko. Po teoriji volje je najpomembnejša volja strank in ne poznavanje tožnika z sodniki in na podlagi tega tudi odločanje. Tudi 99. člen ZOR oz 82. člen OZ narekuje, da se pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen sopogodbenikov. In v sporazumu je tudi navedeno, da gre za kupoprodajno pogodbo z dne 20.11.1999 in iz same kupoprodajne pogodbe je tudi razvidno in zapisano, da je znesek naveden v sporazumu samo prvi del za izplačilo. Torej bi sodišče bilo dolžno ugotoviti motiv, da bi razjasnilo značaj in smisel pogodbe oz sporazuma. Če so določbe nejasne, kar gre očitno tudi v primeru iz generalnega pooblastila za znesek 320.000 DEM (32 MIO SIT / 133.533,63 €) je potrebno ugotoviti, kaj so stranke hotele (njihov namen) in se je potrebno odločiti za rešitev, ki je poštena in ustreza volji strank.
Pomembno je tudi objektivno razlaganje v smislu smotrnosti za dosego določenega ekonomskega cilja in skladno z načelom vestnosti in poštenja kakor ga razume večina udeležencev v pravnem prometu.
Pravno pravilo obligacijskega prava je, da se pri razlagi pogodbe ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določeno določilo razumeti tako, kot ustreza izvrševanju poštenega prometa. Še posebej če izhajamo iz dejstva, da je tožnik imel že pred sklenitvijo pogodbe za zastopanje namen, da se na naš račun materialno okoristi in je namenoma sestavil takšen sporazum in generalno pooblastilo ter ni hotel, da oboje notarsko overimo saj bi se tako razkril njegov motiv.

V skladu z 103. členom ZOR oz 86. členom OZ je pogodba, ki nasprotuje Ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom nična. Na podlagi navedenega je pogodba za zastopanje (sporazum in generalno pooblastilo) v nasprotju z Tržno in Davčno zakonodajo, kar so potrdili tudi na Tržnem in Davčnem inšpektoratu kjer zadevo rešujejo in nasprotuje tem zakonom saj bi morala vsebovati določene člene, ki se nanašajo na to. In če je pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom je nezakonita in kot takšna absolutno nična. Tudi 50 % provizija pomeni nesorazmernost glede na opravljeno uslugo in presega vrednost za nekajkrat glede na običajno poslovno prakso kar je kaznivo dejanje po 219. členu KZ (opis nesorazmerja v nadaljevanju)
Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti in ni potrebno čakanje na predlog strank. Ničnost nastopi po samem zakonu neodvisno od volje pogodbenikov.

Na podlagi 141. člena ZOR oz 119. člena OZ (oderuštvo) je v primeru, če nekdo izkoristi stisko drugega, njegovo nezadostno izkušenost in si izgovori zase korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim kar je sam dal ali storil, je takšna pogodba nična.
Nična je pogodba sklenjena pod oderuškimi pogoji saj ena stranka na račun druge ne sme obogateti. Pogodbe, ki so rezultat očitne lahkomiselnosti, neizkušenosti in nepreudarnosti, ki jo sopogodbenik izkoristi tako, da si izgovori plačilo, ki ni v sorazmerju s pravo vrednostjo stvari, so nične.
Kot bivši oz sedaj upokojeni odvetnik nas tožnik tudi ni seznanil kolikšne so najvišje provizije, ki jih običajno za zastopanje uporabljajo odvetniki po Zakonu o Odvetništvu (17. člen) in Odvetniški tarifi (17. in 18. člen) (največ 15 % delež) Tožnik je očitno izkoristil naše nepoznavanje zakonov, saj v kolikor bi nam bilo navedeno poznano ne bi sklenili sporazuma s tako veliko provizijo.
Premoženjska korist je očitno nesorazmerna glede na opravljeno uslugo kar pomeni, da mora takšna korist precej presegati plačila, ki se običajno dajo za takšne usluge (pri zastopanju). Provizija 50 % precej odstopa od takšnih provizij, ki se uporabljajo v praksi saj že pri tretjini ali polovici odstopanja gre za nesorazmernost. V navedenem primeru je provizija kar 3.3 krat večja od običajnih.
Tožnik je v navedenem primeru izrabil našo stisko v kateri smo bili zaradi DARS-a in nezadostno izkušenost, ki se nanaša na ocenjevanje, poznavanje in vrednotenje uslug, ki jih je tožnik ponujal.
Pogodbena določba o pretirani premoženjski koristi, ki naj jo ena stranka plača drugi, temelji pa na izkoriščanju, neizkušenosti, lahkomiselnosti in nespsobnosti druge stranke za določen posel, je v celoti neveljavna, ne samo delno (VSJ Rev 252/69 neobj)

V skladu s 154., 155. členom ZOR oz 131,132. členom OZ je navedeno, da kdor drugemu povzroči škodo jo je dolžan povrniti in se lahko zahteva kadar je podana krivda (namen, malomarnost). Poleg dejanske škode se priznava tudi bodoča škoda, ki obstoja v izgubljeni koristi, ki bi jo dobili, če ne bi bilo tožnikovega škodljivega ravnanja in če ne bi sklenili pogodbe s tožnikom – pridobiti enakovredno ustrezno občinsko zemljišče, ki se prodajajo po nižji ceni kot so tržne pretirane cene, številne ugodnosti pri pridobivanju ustreznih dovoljenj za nadomestno gradnjo, povračilo stroškov projektne in tehnične dokumentacije…vse iz 3. točke pogodbe z dne 20.11.1999
Kaznivo dejanje je predpostavka obveznosti za povračilo škode, saj lahko pravne norme določajo, da obveznost povrnitve škode obstoja le, če je povzročena s kaznivim dejanjem kar pa smo navedli pri našem opisu in za to je imelo sodišče na razpolago vse dokaze in znanje.
Škoda je zmanjšanje premoženja, preprečitev povečanja premoženja pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ter dobrih poslovnih običajev kar pomeni zloraba pravic s tem, da se pravice iz obligacijskega razmerja v nasprotju z dogovorjenim namenom. Stranka je oškodovana tudi, kadar niso oškodovane njene pravice, lahko so oškodovani le njeni interesi.
Na podlagi navedenega in na podlagi opisa ravnanja tožnika je vsakršno plačilo za njegove usluge oškodovanje našega premoženja saj je združil zneske (3 točke) iz ene pogodbe z dne 20.11.1999 v eno točko druge pogodbe z dne 14.7.2000. Sodišče je ravnalo ravno nasprotno kot bi moralo v takšnem primeru.

V skladu z 263 členom ZOR oz 164 . členom OZ je dolžnik prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oz da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. V navedenem primeru gre za plačilo, ko tožnik ni hotel izstaviti računa ter hotel denar na roko brez kakršnihkoli dokazil, sodišče pa mu je zaradi takšnega njegovega ravnanja za nagrado prisodilo tudi zamudne obresti, do katerih pa ni upravičen.
Dolžnik ni v zamudi s plačilom dolga, če je zamudo povzročil upnik (VSBIH Pž 416/81, PiP 5-6/83. str 94)
Na podlagi 326. člena ZOR oz 301. člena OZ drugi odstavek navaja: Od upnikove zamude nehajo teči obresti saj če bi upnik (v tem primeru tožnik) prevzel izpolnitev ne bi bilo razloga za plačevanje obresti. Na podlagi navedenega je tožnik prišel v zamudo, ko je zahteval denar na roko in ni hotel izdati računa zaradi njegovih poznanstev s sodniki pa je sodišče sodilo ravno nasprotno s tem kar narekuje zakon.

Tožnik se je v tožbi skliceval na Pogodbo o naročilu (mandat). Obveznost prevzemnika naročila po 751. členu ZOR oz 768. členu OZ je, da mora izvršiti naročilo po prejetih navodilih kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar; pri tem mora ostati v njegovih mejah in v vsem paziti na naročiteljeve interese, ki mu morajo biti vodilo.
Mandatar (tožnik) je bil na splošno zaradi zaupnega značaja mandatnega razmerja zavezan k zvestobi, pri čemer ne gre za običajno, pogodbeno zvestobo, temveč za svojevrstno mandatarsko zvestobo, ki je strožja od običajne pogodbene zvestobe.
Odpraviti je potrebno vsako nasprotje interesov z naročiteljem, zasledovati bi moral samo naše koristi, ne pa svojih ali koristi tretjih oseb, v vseh primerih, ko bi lahko prišlo do nasprotja interesov med mandantom (nami – ustavnimi pritožniki) in mandatarjem (tožnikom).
Mandatar mora v skladu z načelom lojalnosti mandanta opozoriti na škodljiva navodila, čeprav so njegova lastna; mandatar mora naročila in navodila proučevati in ugotavljati v vsakem primeru posebej, ali so v interesu mandanta; če nastopijo nove, nepričakovane okoliščine mora obvestiti mandanta in pridobiti njegova nova navodila v skladu s prvotno obveznostjo.
Na podlagi navedenega je tožnik kršil tudi določila tega člena kakor smo navedli v uvodu saj mu naši interesi nikakor niso bili mar. Pomembno mu je bilo samo to kako si bo na podlagi nas pridobil premožensko korist. Prav tako ne moremo govoriti o kakšni mandatarski zvestobi ali zasledovanju naših koristi saj v nasprotnem primeru ne bi sestavil takšnega sporazuma in generalnega pooblastila.

Po določilih 745. člena ZOR oz 771.člena OZ mora prevzemnik naročila dati o opravljenem poslu račun in naročitelju brez zavlačevanja izročiti vse, kar je prejel iz opravljanja zaupanih poslov, ne glede na to, ali je tisto, kar je prejel za naročitelja, temu kdo dolgoval ali ne.
Dajanje računa ni samo podroben pregled dela za račun naročitelja s strani prevzemnika naročila in prenos tega, kar je prevzemnik naročila pridobil za naročitelja, temveč pomeni tudi dokončno reguliranje vzajemnih pogodbenih pravic in obveznosti med mandantom in mandatarjem na temelju pogodbe o naročilu. V zvezi s tem se navaja dolžnost izročiti mandantu vse koristi, vse listine, tudi pooblastilno.
Dajanje računa pomeni, da mora biti pravilnost tega računa izkazana, za kar bi moral tožnik obračunu priložiti vse potrebne dokazne listine: račune, potrdila. Mandatar utegne biti v primeru zavlačevanja odškodninsko odgovoren. Dolžnost dajanja računa obstaja pri vseh ostalih pogodbah, ki temeljijo na mandatni pogodbi (mandatno razmerje) saj se brez dajanja računa ne šteje, da je pogodba o naročilu izpolnjena.
V praksi se zaradi lažjega in gotovega dokazovanja opravlja v pisni obliki in v praksi obstajajo za to posebni poslovni formularji, ki so sestavljeni vnaprej, da se izognemo nepotrebnim sporom.
Od tožnika do danes še nismo prejeli nikakršnega računa za njegovo storitev, razen popisanega lista papirja, ki pa račun ne more biti. Tudi na Tržnem in Davčnem inšpektoratu se takšni odločitvi sodišča čudijo saj smo mu z zamudnimi obrestmi morali plačati že 3.304.000,00 SIT / 13.787.35 €. Obresti pa na račun tega ker mu nismo bili pripravljeni izročiti 2.286.590,00 SIT / 9541 € na roko in brez dokazil, ker je to nezakonito.

V skladu z 755. členom ZOR oz 772. členom OZ mora prevzemnik naročila naročitelju na njegovo zahtevo poročati o stanju poslov in mu dati račun tudi pred določenim časom.
V tem primeru gre za posebno pravico naročitelja, da lahko v vsakem času, še pred izpolnitvijo pogodbe o mandatu zahteva od prevzemnika naročila, da mu poda poročilo o stanju poslov in mu da račun.
Naročitelj pa ima parav tako v vsakem času biti obveščen o stanju stvari, poslov, zlasti stoškov, ki so nastali oziroma nastajajo. Če prevzemnik naročila zavrne poročanje naročitelju, je odgovoren za škodo, ki jo je s tem povzročil mandantu. Mandatar mora biti s poročanjem na tekočem. Poročanje in dajanje računov je potrebno izvesti brez kakršnegakoli odlašanja, kakor hitro je to objektivno mogoče.
Tudi predčasno poročanje pa tudi ne oprošča prevzemnika naročila do končnega poročila in računov, ki jih mora na temelju pogodbe o mandatu predložiti ob izpolnitvi.
Na podlagi vseh dolžnosti, ki jih je po tem členu imel tožnik do danes nismo prijeli še ničesar razen nekaj listin, ki jih je predložil v svoji tožbi zoper nas. Kot smo navedli tudi v odgovorih na tožbo sploh ne vemo kaj je počel.

Po 759. členu ZOR oz. 776. členu OZ se mandatarju priznajo le stroški, ki so bili zares potrebni, nujni oz koristni za določen rezultat, ki izhaja iz pogodbe o mandatu vendar je zato dolžan izročiti tudi račune teh stroškov.
Tudi o tem bi moralo presojati Okrožno, Višje in Vrhovno sodišče pa ni storilo popolnoma ničesar.
Tožnik je priložil v tožbi en račun cenilca za storitev, ki ni bila opravljena in to je tudi vse. Tudi cenilec, ki je bil pri nas glede cenitve je samo prepisal cenilni zapisnik DARS-a kar znamo tudi sami, računa pa ni bilo nobenega.

III.

Sodišče bi moralo po uradni dolžnosti skrbeti za dosledno izvajanje Zakona o pravdnem postopku še posebej pa v primeru, ko smo v postopku sodelovale pravno neuke stranke, ki se na zakone in postopke ne spoznamo.

V skladu s 5. in 7. členom ZPP mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.
Vsakomur mora biti zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. To določa ustavno načelo o enakem varstvu pravic (22. člen Ustave).
S tem se uveljavlja načelo obojestranskega zaslišanja (kontradiktornost), kar pomeni, da je strankam dana možnost sodelovanja v postopku ter poseben način razpravljanja, ki je v tem, da sodišče posluša obe stranki, nasprotujoče trditve predloži drugi stranki in zahteva pojasnila.
Navajanje vseh dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke, in predlagati v ta namen dokaze je v pravdnem postopku odločilnega pomena saj to omogoča sodišču zaključke v dejanskem in pravnem pogledu. V tem členu je poudarjeno načelo materialne resnice in zahteva po popolnosti.
V samem postopku nam je bilo to onemogočeno saj, kakor smo navedli na obravnavi dne 1.10.2001 ko je bilo govora o plačilu nam sodnica ni dovolila da se izjasnimo saj nas je vsakokrat prekinila, ko smo hoteli kaj povedati. To je storila tudi ko nas je sama spraševala.
Ravno tako nam je bilo onemogočeno na obravnavi dne 14.1.2002 podati listinske dokaze v zvezi s cenilci in v obliki pisne oblike saj dokazov nismo imeli zraven. Šlo je za trditve, ki jih je odvetnik tožnika podal na sami obravi - zadnji in zaradi česar tudi nismo mogli predložiti ustreznih listin.

Na podlagi 12. člena ZPP stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozori sodišče, katera pravdna dejanja lahko opravi.
Člen uveljavlja načelo pravdnega postopka, da sodišče poučuje neuko stranko in tako uveljavlja ustavno načelo enakega varstva pravic.
Predsednik senata naj bi podučil stranko in skrbel za to, da bi stranka navedla vsa odločilna dejstva in ponudila dokaze, ne sme pa se vmešavati v tolikšni meri, da bi to pomenilo ustvarjanje neravnotežja v pravdi.
Obveza sodišča se giblje v mejah opozorila stranki, da lahko v nastalem procesnem stanju lahko začne določeno procesno ravnanje npr: stranko se pouči o pravnih sredstvih
Sodišče stranko opozori na posledice – na posledice nepravilnega zastopanja.
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če sodišče ne opozori neuke stranke, katera procesna dejanja lahko opravi (P.1960/1-2, str 93)
Vse navedo nam je bilo onemogočeno. Sodišče je bilo v pisni obliki v odgovoru na tožbo in spisih seznanjeno, da ne moremo dobiti pravne pomoči ali zastopnika zaradi poklica, ki ga je opravljal tožnik, da smo pravno neuki in se na postopke ne spoznamo. Zaradi znanih navedb nas sodnica ni podučila ali opozorila o ničemer.

Z 70. členom ZPP točka 6. sodnica sploh ne bi smela opravljati svoje funkcije, ker so bile podane okoliščine, ki so dokazovale dvom o njeni nepristranskosti, ko se je z odvetnikom tožnika dogovarjala, da bodo naredili tako kot so se dogovorili. S tem je sodnica takoj dokazala, da bo postopek samo farsa ter, da je bila že v začetku postopka dogovorjena kakšna bo končna odločitev sodišča saj je to že vnaprej nakazala.
V družbenem interesu je, da sodniki opravljajo sodno funkcijo pravilno, nepristransko in zakonito, saj je objektivnost sodnika temeljna predpostavka za zakonito sojenje. Pooblastila, ki so dana sodnikom v toku postopka, ne smejo biti zlorabljena, zaupanje strank v sodnika pa ne sme biti omajano. Nepristranost sodnika lahko postane dvomljiva, če obstoje med njim in strankami posebna razmerja, ki lahko povzročijo razmišljanja o pravilnosti njegovega dela.
V 6. točki se okoliščine ocenjujejo kot prijateljsko razmerje s stranko ali vnaprej nakazano odločitev o zadevi.

V skladu z 76., 80. in 81. členom ZPP predstavlja pravdno sposobnost stranke, da s procesnopravnim učinkom sama opravlja pravdna dejanja v določenem sporu.
Sposobnost biti pravdna stranka (pravna sposobnost) in pravdna sposobnost (poslovna sposobnost) so procesne predpostavke za vodenje pravde.
Ker smo nastopali kot pravno neuke stranke, ki se na pravo, pravdne postopke in zakone ne spoznamo hkrati pa nam je bilo onemogočeno pridobiti pravno pomoč in zastopnika smo v samem postopku nastopali kot pravdno nesposobne stranke.
Sodišče bi moralo med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to.
Če je v pravdi sodelovala oseba kot tožnik ali toženec, ki ne more biti stranka v postopku, ker nima sposobnosti biti stranka oz zato, ker pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik je celoten postopek pomankljiv in mora pritožbeno sodišče razveljaviti izpodbijano sodbo in jo vrniti v novo odločanje prvemu sodišču.
Prav tako sodišče mora po uradni dolžnosti ukreniti vse potrebno, da bi bila stranka pravilno zastopana.

Po 122. in 123. členu ZPP se zapisnik sestavi o dejanjih, ki so bila opravljena na naroku in mora obsegati vse bistvene podatke o vsebini dejanja, izjavah strank, njihovih predlogih in dokazih. V zapisnik se vnesejo tudi druga sporočila strank in udeležencev tudi zato, da lahko višje sodišče kontrolira vsebino dejanj prvostopnega sodišča.
Kakor smo podrobno navedli že v uvodu je tudi v zvezi s tem prihajalo do kršitev saj se je npr obravnava dne 1.10.2001 po zapisniku zaključila ob 09.05 v resnici pa je bil najprej napisan zapisnik in se je nato nadaljevala obravnava. Kot pravno neuke stranke v zvezi s takšnimi postopki nismo vedeli ničesar.

Po 212. členu ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerim izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika.
Pravilna uporaba materialnega prava je odvisna, med drugim, tudi od pravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Glede na navedeno je z zakonom določena dolžnost strank, da sodišču predstavijo vsa dejstva in predložijo vse dokaze na podlagi katerih se bo ugotovilo dejansko stanje.
Stranka, ki navaja določena dejstva mora zanje ponuditi tudi dokaze, kar pa v primeru tožnika ni držalo. Njegov odvetnik je vseskozi navajal lažne trditve brez dokazov. Vse trditve smo sicer z dokumenti zavrnili vendar je sodišče upoštevalo lažne navedbe namesto dokazov v listinah.
Glede predlaganja dokazov smo že navedli, da nam je v zvezi z obravnavo dne 14.1.2002 bilo to onemogočeno saj sodnica ni dovolila pisnega odgovora v zvezi z navedbami tožnika ter s tem priložitev dokumentacije glede cenilcev.

V skladu z 243. členom ZPP bi moralo sodišče izvesti dokaze tudi z izvedenci saj za ugotovitev ali razjasnitev določenih dejstev sodišče ni razpolagalo s potrebnim strokovnim znanjem. Dokaze bi morali izvesti predvsem izvedenci tržne in davčne zakonodaje in v zvezi z vrednostmi v kupoprodajnih pogodbah tudi izvedenec gradbene stroke.

Z 283. členom ZPP je določeno da, če se stranka ali njen zakoniti zastopnik ne more jasno in določno izjaviti o zadevi, ki se obravnava, pa nima pooblaščenca, jo predsednik senata opozori, naj si vzame pooblaščenca.
S strani sodišča nismo kot pravno neuke stranke dobili nikakršnega opozorila.

Po 340. členu ZPP je zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja podana, če je sodišče kakšno odločilno dejstvo napačno ugotovilo oziroma če ga ni ugotovilo.
Zmotno ugotovljeno dejansko stanje pomeni napačen sklep sodišča o obstoju ali neobstoju kakšnega odločilnega dejstva. Dejstvo je zmotno ugotovljeno, ko sodišče sklene, da določeno dejstvo obstaja ali da ne obstaja, čeprav bi bilo treba na podlagi pravilne presoje izvedenih dokazov in drugega procesnega gradiva napraviti drugačen sklep.
V navedenem primeru je sodišče ignoriralo vse naše navedbe še posebej za kupoprodajno pogodbo z dne 20.11.1999 kjer je sodišče določilo, da vse pod točko III. kar je zapisano sploh ne obstaja.
Enako ni upoštevalo dejstva, da je bil sporazum s tožnikom sklenjen izključno zaradi najmanj 320.000 DEM.
Nepopolno ugotovljeno dejansko stanje obstaja tudi, če sodišče ni upoštevalo vseh dokazov, ne glede na to, ali jih je izvedlo na naroku ali če je sodišče opustilo ugotavljanje kakšnega odločilnega dejstva.
Glede navedenega je sodišče – Okrožno, Višje in Vrhovno odločilo o stanju, ki ni dejansko kar smo podrobno obrazložili že v kršitvah ZOR oz OZ pod II.
Na podlagi navedenega je po 341. členu ZPP napačna uporaba materialnega prava podana, če sodišče ni uporabilo določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti, ali če jih ni uporabilo pravilno.
Sodišče je materialno pravo napačno uporabilo pri pravnem vprašanju, ko se je odločalo o npr. 50% proviziji, ki je nesorazmerna z običajnimi provizijami ter kot tako tudi nezakonito. Prav tako je napačno uporabilo pravo pri ugotavljanju dejanskega stanja, ko je napačno presodilo v višini škode, ki nam je nastala zaradi ravnanja tožnika.

IV.

Sodišče - Okrožno, Višje in Vrhovno ni odločalo na podlagi zakona in dejstev pač pa na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev in povsem samovoljno zaradi tožnikovih poznanstev s sodniki ter je v celoti ignoriralo in ni upoštevalo naših navedb in priložene dokumentacije iz katerih je razvidno sledeče:

1. Sodba Okrožnega sodišča

Sodišče v obrazložitvi sodbe navaja (stran 6 odstavek 3):
…Kot izhaja iz sodišču predložene kupoprodajne pogodbe z dne 20.11.1999 izhaja, da znaša skupna odškodnina za objekte z zemljišči ter stroške selitve 21,196.488,00 SIT hkrati pa je določeno še plačilo najemnine za dvo-sobno stanovanje za dobo enega leta, izbiro stanovanja opravijo prodajalci, vendar mora biti cena najema v mejah tržnih cen na območju, kjer se nahaja stanovanje, ki se najema. V pogodbi z dne 20.11.1999 plačilo najemnine v denarnem znesku ni posebej ovrednoteno.
Navedbe sodišča so neresnične in niso izraz dejanskega stanja kar je razvidno iz dokumentacije:

Kupoprodajna pogodba z dne 20.11.1999 Točka III

Vrednost nepremičnin, navedenih v II . točki te pogodbe, je določena na podlagi cenitve sodne cenilke gradbene stroke F.F. z dne 30.9.1998, preverbe cenitve s strani sodnega cenilca G.G. z dne 12.12.1998, skupaj z revalorizacijo z dne 31.7.1999

Revalorizacija od 31.7.1999 do 20.11.1999 znaša ( 423.729,00 SIT / 1.768,19 €)

A.OBJEKTI Z ZEMLJIŠČI – 20,452.475,40 SIT / 85.346,67 €
B.STROŠKI SELITVE
Stroški selitve po cenitvi sodne cenilke F.F. z dne 9.8.1999 znašajo:
za A.A. in B.A. skupaj 489.343,00 SIT / 2.041,99 €
za C.A. pa 244.670,00 SIT / 1.020,99 €

Skupna odškodnina A+B znaša 21,186.488,40 SIT / 88.409,65 €

Kupec bo poleg odškodnine, določene v tej točki, priznal prodajalcem še naslednje stroške:
- nadomestilo za spremembo namembnosti zemljišča na nadomestni lokaciji na osnovi odločbe, v obsegu, kot je bila potrebna sprememba namembnosti površin prodanih nepremičnin ( 517.600,00 SIT / 2.160,16 € )
- stroške projektne in tehnične dokumentacije ter lokacijskega dovoljenja za površino, ki ne presega skupne koristne površine 136,08 m2 prodanih objektov. ( 656.000,00 SIT / 2.737 €)
- razliko komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča na nadomestni lokaciji, to je opremljenosti zemljišča s komunalnimi priključki, kot so vodovod, električna napeljava, priključek na kanalizacijsko omrežje oz. izdelava greznice, največ za površino, ki ne presega skupne koristne površine 136,08 m2 prodanih objektov, kot tudi stroške prenosa televizijskega in telefonskega priključka s sedanje na novo lokacijo
( TV + TEL = 82.470,00 SIT )
- plačilo najemnine za dvosobno stanovanje za dobo enega leta. Izbiro stanovanja opravijo prodajalci, vendar mora biti cena najema v mejah tržnih cen na območju, kjer se nahaja stanovanje, ki se najema. ( 755.640,00 SIT / 3.153,23 €)
- prodajalcem se priznajo tudi selitveni stroški iz stanovanja, ki ga zasedajo začasno,
za dobo enega leta in sicer na podlagi cenitve ( 734.013,00 SIT / 3.062,98 €)

ZNESEK PO KUPOPRODAJNI POGODBI Z DNE 20.11.1999 ZNAŠA 24,355.940,00 SIT / 101.635,54 €

Kupoprodajna pogodba z dne 25.7.2000 pod tretjič

Vrednost nepremičnin, navedenih pod drugič te pogodbe, je določena na podlagi cenitve sodne cenilke gradbene stroke F.F. z dne 30.9.1998 in preveritve in valorizacije te cenitve s strani sodnega cenilca G.G. z dne 27.6.2000, in znaša:

A.OBJEKTI Z ZEMLJIŠČI – 23,114.085,00 SIT / 96.453,37 €

B.STROŠKI SELITVE
Stroški selitve po cenitvi sodne cenilke F.F. z dne 9.7.1999 za selitev iz hiše, ki se ruši, v nadomestno stanovanje, in stroški selitve iz nadomestnega stanovanja po preteku enega leta znašajo:
Za A.A. in B.A. skupaj 489.343,00 SIT / 2.041,99 € za eno selitev, oz. 978.686,00 SIT / 4.083,98 € za dve selitvi
Za C.A. pa 244.670,00 SIT / 1.020,99 € za eno selitev, oz. 489.340,00 SIT / 2.041,99 € za dve selitvi

C.STROŠKI ZA PLAČILO NADOMESTNEGA STANOVANJA za dobo enega leta po cenitvi sodne cenilke F.F. z dne 29.6.2000 znašajo 755.640,00 SIT / 3153,23 €

Skupna odškodnina A+B+C znaša 25,337.751,00 SIT / 105.732,56 €

Oz. 221.536,00 DEM na dan plačila je znašalo 25,668.379,00 SIT / 107.112,25 €

OPOMBA: V kolikor pri pogodbi z dne 20.11.1999 prištejemo revalorizacijo do druge pogodbe z dne 25.7.2000 dobimo enako vrednost pogodb

Sodišče v obrazložitvi navaja (stran 7 odstavek 2):
…Da sodišče od dogovorjene skupne odškodnine v pogodbi z dne 14.7.2000 ni upoštevalo stroškov za plačilo nadomestnega stanovanja za dobo enega leta, ker so bili stroški plačila najemnine za dvo-sobno stanovanje za dobo enega leta dogovorjeni tudi v pogodbi z dne 20.11.1999.
Trditve sodišča so neresnične saj so bili tudi dvakratni stroški selitve dogovorjeni v pogodbi z dne 20.11.1999 prav tako pa je v pogodbi navedeno tudi, da bo poleg odškodn

fragri · član Pridružen/-a: 09.12. 2006, 05:06 Prispevkov: 22

Trditve sodišča so neresnične saj so bili tudi dvakratni stroški selitve dogovorjeni v pogodbi z dne 20.11.1999 prav tako pa je v pogodbi navedeno tudi, da bo poleg odškodnine, določene v tej točki investitor priznal še naslednje stroške, ki so v pogodbi jasno navedeni (nadomestilo za spremembo namembnosti, stroški projektne in tehnične dokumentacije, razliko komunalne opremljenosti, stroške prenosa TV in elektrike…)
V pogodbi z dne 20.11.1999 je tudi navedeno, da je vrednost nepremičnin določena skupaj z revalorizacijo z dne 31.7.1999. Revalorizacija je sestavni del te pogodbe in kar je navedeno je bila obračunana do dne 31.7.1999 saj so revalorizacijo obračunavali na vsaka pol leta. Pri sklenitvi pogodbe z dne 20.11.1999 pa bi bila revalorizacija od dne 31.7.1999 do 20.11.1999 tudi obračunana in izplačana.

Sodišče v obrazložitvi navaja (stran 6 odstavek 5):
…Po oceni sodišča predstavlja sporazum z dne 7.12.1999 sklenjen med pravdnima strankama veljavno pogodbo o naročilu (nalogu) s katero se prevzemnik naročila zavezuje naročitelju, da bo zanj opravil določene posle (I. odstavek 749.člena ZOR).
Sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo, kar smo navedli tudi v kršitvah ZOR oz OZ pod točko II :
- je tožnik sam ponudil svoje zastopanje in sklenitev sporazuma pri čemer je toženim strankam ponudil boljšo ponudbo kakor pa da bi z DARS-om sklenili pogodbo z dne 20.11.1999
- ni izpolnil svoje obveznosti saj nam je v kolikor mu predamo zastopanje obljubil izplačilo s strani DARS-a v znesku najmanj 320.000 DEM (32 MIO SIT / 133.533,63 €)
- je izkoristil pravno neznanje in neizkušenost toženih strank saj mu je bila zadeva zaupana tudi, ker je bil sošolec ene od toženih strank
- se ob sklenitvi sporazuma in generalnega pooblastila ni hotel podpisati niti ni hotel oboje notarsko overiti
- nas ni seznanil kolikšne so najvišje provizije, ki jo za zastopanje uporabljajo odvetniki saj v kolikor bi nam bilo to poznano ne bi sklenili sporazuma s tako veliko provizijo
- ni hotel pokazati niti izročiti dopise in dokumentacijo v zvezi s pogajanjem z DARS-om in v razlastitvenem postopku
- je pošiljal dopise DARS-u z vsebino, ki ni bila v našem interesu in za kar je bil pooblaščen
- ni storil ničesar v nezakonito sproženem postopku razlastitve ter ni hotel v samem postopku predložiti sodišču nikakršne dokumentacije s katerim bi izpodbijal nezakonito sprožen postopek
- da je bila kupoprodajna pogodba z dne 25.7.2000, ki smo jo podpisali le ta sklenjena kakor je v njej navedeno: namesto razlastitve
- je dajal izjave na sodišču in DARS-u zaradi česar je v časniku Večer izšel članek z za nas škodljivo in žaljivo vsebino
- smo bili prisiljeni podpisati kupoprodajno pogodbo z DARS-om zaradi gradnje ceste in ker nam drugega ni preostalo in ne zato, ker bi bili zadovoljni z kupoprodajno pogodbo
- je sam odstopil od svojega mandata oz. pogodbe pri čemer smo morali sami rešiti zadevo z zastopnikom DARS-a , da nam je lahko bila izplačana celotna kupnina za nepremičnino
- ni predložil nikakršnega računa s katerim bi upravičil svoje stroške ki jih je navedel,razen enega računa za cenilca objektov in še to za storitev, ki ni bila opravljena
- nas ni obveščal o plačilu taks zaradi česar smo morali plačati kazensko sodno takso
- takšna pogodba je že po zakonu nična ter je v nasprotju z Tržno in Davčno zakonodajo ter ZOR oz OZ

Sodišče v obrazložitvi navaja (stran 8 odstavek 1):
…Toženci so sicer zatrjevali, da tožnik ni upravičen do zamudnih obresti, ker so bili svojo obveznost delno pripravljeni izpolnit, če bi jim tožnik izstavil ustrezno potrdilo o plačilu. Trditev tožencev, da tožnik ni hotel izdati potrdila o prejemu delnega plačila tožence ne odvezuje plačila zamudnih obresti.
Sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo, da:
- je tožnik zahteval izplačilo na nezakonit način, na roko in brez kakršnihkoli papirjev
- tožnik ni bil pripravljen sporazumno rešiti zadeve niti ni hotel razložiti kako je prišel do svojega izračuna
- tožnik ni bil pripravljen, da uradni izračun opravu tretja oseba te stroke kar dopušča ZOR oz OZ
- je izsiljeval izplačilo denarja na roko tudi tako, da nam je zaparkiral vozilo in lepil na vhod stanovanjskega bloka pozive – o vsem obveščena Policija
- je tožnik prepovedal kakršnokoli nakazilo ali plačilo preko žiro računa ali pošte
- smo tožene stranke pravno neuke in se ne spoznamo na plačilni promet
- v skladu z 745. členom ZOR oz 771. členom OZ je tožnik dolžan izdati račun in je do zamude prišlo izključno zaredi njegove krivde
- brez dajanja računa se v skladu z zgoraj navedenim členom ZOR oz OZ ne šteje, da je pogodba o naročilu sklenjena

…V kolikor je namreč tožnik odklonil sodelovanje je bila toženčeva dolžnost, da položijo denarni znesek na sodni depozit, s čemer bi svojo obveznost izpolnili in bi se izognili plačilu zamudnih obresti, česar pa niso storili.
Dne 5.2.2002 smo se na podlagi navedb Okrožnega sodišča pozanimali v zvezi s sodnim depozitom na Mariborskem sodišču.
Uslužbenka v vložišču, ki je tam zaposlena je klicala na dve strani in dejala da na sodišču dela že 18 let pa o takšnem depozitu še nikoli ni slišala.
Iz navedenega sledi, da na Mariborskem sodišču o sodnem depozitu niso še nikoli slišali.
In na podlagi navedbe enako kot zgoraj brez dajanja računa se v skladu z zgoraj navedenim členom ZOR oz OZ ne šteje, da je pogodba o naročilu sklenjena.

Sodišče v obrazložitvi sodbe navaja (stran 5 odstavek 2):
…pogodbo katero je sklenil po 6. mesečnih dogovarjanjih in nagovarjanjih s strani tožencev.
Te trditve zapisane v sodbi so popolnoma neresnične in izmišljene kar smo podrobno opisali v prvem pripravljalnem spisu stran 2 točka 7 kako smo sploh prišli v stik z tožnikom. Tako tožnik kakor tudi njegov odvetnik so si ves čas postopka nekaj izmišljali in dajali lažne izjave brez kakršnihkoli dokazov, kar smo naslovili tudi na sodišče v drugem pripravljalnem spisu stran 5 točka 24. Nikogar nismo nagovarjali niti se nismo z njim ničesar dogovarjali temveč je on sam ponudil da nam bo uredil odškodnino v višini najmanj 320.000 DEM v kolikor zadevo predamo njemu.

2. Sodba Višjega sodišča

Tožene stranke zavračamo navedbe Višjega sodišča in vztrajamo pri navedbah, ki smo jih pojasnili v pritožbi na Višje sodišče, odgovoru na tožbo, pripravljalnih spisih ter zaslišanjih na sodišču kar je navedeno v zapisnikih iz obravnav.
Povdarjamo, da je tožnik izkoristil naše pravno neznanje in stisko v kateri smo bili zaradi zapletov z DARS-om.
Da je imel tožnik nepoštene namene dokazuje tudi to, da sporazuma in generalnega pooblastila ni hotel podpisati niti notarsko overiti prav tako nam ni dovolil prisostvovati na pogajanjih z DARS-om in nas tudi ni obveščal kaj je v tem času počel.
V kolikor s tožnikom ne bi sklenili sporazuma bi po kupoprodajni pogodbi z dne 20.11.1999 dobili 24,355.940,00 SIT / 101.635,54 € vendar nam je obljubil, da v kolikor mu predamo zastopanje dobimo najmanj 320.000 DEM (32 MIO SIT / 133.533.63 €)
Po novi kupoprodajni pogodbi z dne 25.7.2000 smo dobili 25,668.379,00 SIT / 107.112,25 € kar pa je po naših izračunih enakovredno kakor, da bi pogodbo z dne 20.11.1999 revalorizirali do datuma nove kupoprodajne pogodbe.
Iz navedenega sledi, da tožnik ni naredil ničesar ter samo zavlačeval z postopkom z namenom da se osebno okoristi.

Sodišče v obrazložitvi v zvezi z zamudnimi obrestmi navaja (stran 4, odstavek 4)
…Da pa tožnik ni želel prejeti delnega plačila, pa so tudi neutemeljena izvajanja pritožbe, ker iz izpovedbe prvotoženca in drugotoženca izhaja, da do poplačila ni prišlo, ker je nastal spor med strankami ravno zaradi višine plačila
Kar se tiče poplačila so navedbe sodišča netočne saj je tudi prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi sodbe navedlo, da tožnik tudi ni hotel izdati potrdila o prejemu delnega plačila, ki mu je bilo ponujeno. Spor je nastal tudi, ker tožnik ni hotel izzstaviti računa. Dajati nekomu milijone na roko in brez potrdila pa je popolnoma skregano z vsako logiko ter tudi nezakonito.
Vztrajamo pri tem, da tožnik ni upravičen do zamudnih obresti, saj je hotel denar na roko in brez kakršnihkoli papirjev, ni bil pripravljen da uradni izračun opravi tretja oseba te stroke kar dopušča ZOR oz OZ in je tudi prepovedal vsako nakazilo ali plačilo preko žiro računa.
Prav tako ni mogoče, kakor je navedlo sodišče prve stopnje da se položi denarni znesek na sodni depozit in se s tem izognemo plačilu zamudnih obresti. Po preverjenju na Mariborskem sodišču dne 5.2.2002 kaj takšnega ni mogoče niti pri strankah ki so v postopku kaj šele, da bi lahko denar položili takrat, ko tožnik ni hotel prejeti plačila in z njim nismo bili v nikakršnem sodnem postopku.

Sodišče v obrazložitvi navaja (stran 3 zadnji odstavek v nadaljevanju na strani 4)
… Pri tem pa tožena stranka v tem postopku tudi ni izkazala, da je imela tudi stroške v zvezi nadomestilom za spremembo namembnosti zemlišča, stroške projektne in tehnične dokumentacije ter razliko v komunalni opremljenosti. Ti stroški bi toženi stranki pripadali le v primeru novogradnje.
Iz izpiska iz zemljiške knjige Katastrska občina Maribor Tezno vložek št 3095 parcela št 1488 /1 vl št 440 stran 2 (Spremembe pri lastnikih) je razvidno, da je bilo na podlagi prodajne pogodbe dne 8.12.2000 kupljeno zemljišče, ki smo ga kupili za nadomestno novogradnjo.
V izpisku so navedeni tudi stanovanjska stavba in gospodarsko poslopje. Da ne bi prišlo do nesporazuma glede tega naj povdarimo, da so to bili napol podrti objekti, ki so neprimerni za bivanje in so bili z naše strani delno že odstranjeni. Celotno zadevo imamo tudi foto dokumentirano.
Da je bilo zemljišče kupljeno za nadomestno novogradnjo dokazuje tudi dopis Mestne občine maribor – Zavod za prostorsko načrtovanje kjer nam odgovarjajo na našo vlogo za preveritev možnosti nadomestne gradnje za navedeno kupljeno nadomestno zemljišče.
Vse navedene stroške, ki jih navaja sodišče bo pri realizaciji nadomestne gradnje potrebno plačati kakor tudi ostale stroške katere bi dobili izplačane po prodajni pogodbi z dne 20.11.1999.
Ti stroški bi bili vsekakor izplačani v kolikor bi bila podpisana pogodba z dne 20.11.1999 in če tožnik ne bi naredil škode v celotni zadevi. Tudi za to zemljišče za nadomestno gradnjo je vedel samo njega je zanimalo samo to kako se bo na naš račun materialno okoristil.

Sodišče v obrazložitvi navaja (stran 4, odstavek 2)
…Da pa bi bilo potrebno pri ugotovitvi razlike upoštevati tudi revalorizacijo cene po prvi pogodbi, pa so tudi neutemeljena izvajanja pritožbe, ker iz sporazuma, to je mandatne pogodbe takšen dogovor ne izhaja.
Iz pogodbe z dne 20.11.1999 (točka III prvi odstavek) je razvidno, da je izračunana revalorizacija z dne 31.7.1999 sama pogodba pa ima datum 20.11.1999 kar pomeni, da bi se s podpisom te pogodbe obračunala tudi revalorizacija do podpisa pogodbe oz dnem 20.11.1999.
Ta določila so sestavni del te pogodbe in sodišče zanika nekaj kar je zapisano v pogodbi.

3. Sodba vrhovnega sodišča

Sodišče navaja (stran 2 odstavek 1)
…da je tožnik (upokojeni odvetnik) kot prevzemnik naročila s toženci kot naročitelji dne 7.12.1999 sklenil sporazum in generalno pooblastilo ter se pri tem zavezal doseči višjo ceno pri DARS-u d.d. kot kupcu nepremičnine tožencev za potrebe izgradnje avtoceste Slivnica – Pesnica (namesto razlastitve)
Trditve ki jih navaja Vrhovno sodišče ne držijo, kar je bilo pojasnjeno tudi v našem prvem pripravljalnem spisu pod točko 5 in v drugem pripravljalnem spisu na strani 5 (postopek razlastitve)
Da je bil podan predlog za razlastitev smo izvedeli dne 22.1.2000 s strani sodišča. Tudi iz kupoprodajne pogodbe z dne 20.11.1999 je na strani 3 pod B zadja alineja navedeno:
Rok za izselitev prodajalcev iz objekta, predvidenega za rušenje je najkasneje do 15.12.1999
Tudi pooblaščenec DARS-a Z.Z. nam je poslal poslal ponudbo za nepremičnine, kjer je bilo navedeno, da se glede tega izjasnimo do 15.12.1999. Ta ponudba je bila zabeležena tudi v zapisniku Policije, ki so posredovali, ko so nam izvajalci del hoteli z bagerjem uničiti dovoz in pretrgati vodovodno napeljavo in ta ponudba je bila kasneje izročena tožniku, ki nam je ni vrnil.
Iz navedenega sledi, da sporazum in generalno pooblastilo s tožnikom ni bilo sklenjeno namesto razlastitve saj smo se v tem času še pogajali z DARS-om.
Smo pa prepričani, da je do razlastitve prišlo zaradi tožnika saj se je s tem dogovoril z zastopnikom DARS-a.

… dogovorili so se za honorar v višini 50 % razlike med doseženo novo pogodbeno ceno in ceno 21.186.488,00 SIT iz prvotne ponudbe
Trditve ne držijo, kar je razvidno tudi iz kupoprodajne pogodbe z dne 20.11.1999 saj je navedeni znesek samo prvi del za izplačilo, kar smo podrobneje pojasnili v prvem pripravljalnem spisu stran 2 točka 2 in v drugem pripravljalnem spisu stran 8 točka 15 (kot popravek izračuna)
Prvotna ponudba je znašala 24,355.940,00 SIT (izračun brez revalorizacije od 20.11.1999 do 14.7.2000).
50 % honorar pa je nezakonit, ker ni v skladu z ZOR oz OZ saj je oderuški po 219.členu KZ in 141. členu ZOR oz 86.členu OZ. V takšnem primeru so pogodbe nične saj že pri tretjini ali polovici višji vrednosti od običajnih (15%) gre za nesorazmerno provizijo.

… tožnik je res dosegel višjo ceno in so toženci dne 14.7.2000 z DARS-om podpisali novo pogodbo za odškodnino za njihovo nepremičnino v znesku 25.337.751,00 SIT
Trditve, da je dosegel višjo ceno ne držijo saj je prvotna ponudba znašala 24,355.940,00 SIT (izračun brez revalorizacije od 20.11.1999 do 14.7.2000). V kolikor bi bila upoštevana še revalorizacija bi bili zneski med obema pogodbama približno enaki.
Na podlagi navedenega tožnik ni dosegel nobene višje cene saj so to samo trditve sodišča, ki zanika dejstva zapisana v dokumentaciji.

… ker so bili že v prvi pogodbi navedeni stroški za plačilo nadomestnega stanovanja za eno leto, vendar denarno neopredeljeni, je sodišče prve stopnje znesek teh stroškov iz druge pogodbe v višini 755.640,00 SIT odštelo od skupne odškodnine in zaključilo, da je relevantna kupnina kupnina v pogodbi z dne 14.7.2000 24.582.111,00 SIT, medtem ko je bila v prvi pogodbi 21.176.488,00 SIT
Izračun za plačilo nadomestnega stanovanja je bil izračunan z uradno cenitvijo sodne cenilke z DARS-a tudi za pogodbo z dne 20.11.1999 vendar vrednost ni bila zapisana v pogodbi temveč priložena kot listina enako kot cenilni zapisnik za nepremičnino.

… V skladu s sporazumom sta tožniku prisodili tudi zakonske zamudne obresti od navedenega zneska od 21.8.2000 dalje, ko so bili toženci v zamudi s plačilom
Z navedenim se ne strinjamo saj je prišlo do zamude s plačilom izključno zaradi tožnika in njegovih zahtev po izplačilu na roko. V skladu z zakonom je bil dolžan izdati račun.

Sodišče navaja (stran 2 odstavek 2)
… Dodati je še, da so toženci med postopkom v pretežni meri nasprotovali plačilu vtoževanega zneska, pri čemer so najprej trdili, da bi tožniku šlo 490.905,50 SIT provizije brez obresti, kasneje pa, da bi tožniku šlo 656.219.50 SIT provizije brez obresti; tak zahtevek so pripoznali
V drugem pripravljalnem spisu stran 8 točka 15 smo podrobno pojasnili zakaj je prišlo do razlike
Pri plačilu je bil upoštevan za objekte z zemljiščem tečaj nemške marke in je tako za izplačilo po kupoprodajni pogodbi z dne 14.7.2000 znašala vrednost 25.668.379,00 SIT. V sami pogodbi z dne 14.7.2000 pa je naveden znesek 25.337.751,00 SIT zato je prišlo do razlike pri našem izračunu.
Ne drži, da bi tak zahtevek pripoznali temveč je bil takšen izračun predstavljen sodišču zato, ker smo glede na naše pravno neznanje mislili, da mu toliko pripada. Iz samega odgovora na tožbo in spisov je tudi razvidno, da so bili napisani po določenem vzorcu.

Sodišče navaja (stran 2 odstavek 3)
… V reviziji toženci zatrjujejo zmotno uporabo 749. člena ZOR, ker ni upoštevana izrecno sprejeta zaveza tožnika kot prevzemnika naročila, da bo zagotovil kupnino najmanj v višini 320.000 DEM. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je v generalnem pooblastilu res dogovorjeno, da naj bi tožnik dosegel 320.000 DEM plačila. Upoštevati pa je treba, daje pogodba o naročilu oziroma mandatna pogodba, kot je pravilno presojeno razmerje med pravdnimi strankami, obligacija prizadevanja in ne obligacija uspeha, zato gre prevzemniku naročila dogovorjeno plačilo ne glede na končni uspeh mandatarjevega ravnanja. Drugače bi bilo v primeru ravnanja v nasprotju z mejami naročila, ki jih postavijo naročitelji.
Navedene trditve ne držijo saj je bil sporazum in generalno pooblastilo sklenjeno izključno za najmanj 320.000 DEM, kar je ponudil tožnik v kolikor zadevo predamo njemu. Sodišče, ki navaja takšne trditve deluje kakor da bi bilo zraven, ko je bila izražena naša volja in ko nam je tožnik toliko obljubil.

… Vendar je v obravnavanem primeru šteti, da je tožnik ravnal v soglasju s toženci, ko je izposloval v novi pogodbi dogovorjeno kupnino. Toženci so namreč sami podpisali kupoprodajno pogodbo, za kakšno se je dogovoril tožnik, torej so soglašali s pogodbo in z odmikom od naročila, ki se je izkazal z nekoliko nižjo kupnino.
V zvezi s podpisom kupoprodajne pogodbe smo v drugem pripravljalnem spisu stran 6 točka 10 podrobno navedli, da smo bili na podlagi vseh okoliščin prisiljeni podpisati to novo kupoprodajno pogodbo in ne zato, ker bi bili z njo zadovoljni.

Sodišče navaja (stran 2 odstavek 4)
… Neutemeljeno je tudi revizijsko sklicevanje na oderuštvo in na kršitev 3. odstavka 762. člena ZOR. Za oderuštvo bi bili poleg objektivnih elementov potrebni tudi subjektivni elementi iz 141. člena ZOR, ki jih toženci niso niti konkretizirali niti dokazali.
50 % honorar pa je nezakonit, ker ni v skladu z ZOR oz OZ saj je oderuški po 219.členu KZ in 141. členu ZOR oz 86.členu OZ. V takšnem primeru so pogodbe nične saj že pri tretjini ali polovici višji vrednosti od običajnih (15%) gre za nesorazmerno provizijo. Takšne pogodbe so že po zakonu nične (podrobna obrazložitev – ustavna pritožba – Kršitve II)
… Če je dogovorjeno plačilo v očitnem nesorazmerju z opravljenimi storitvami, lahko naročitelj zahteva njegovo zmanjšanje. Sklicevanje tožencev na navedeno določbo pa ni utemeljeno. Toženci namreč niso pravočasno pred vložitvijo izrednega pravnega sredstva zahtevali zmanjšanje dogovorjenega plačila.
Te trditve sodišča so na podlagi vseh navedb, ki smo jih podali nesmiselne saj smo se na prvi stopnji branili brez pravne pomoči zaradi česar tudi nismo vedeli kaj lahko storimo. Vse ostale navedbe pa nam je tako Okrožno sodišče, Višje sodišče in Vrhovno sodišče zavrnilo

… Toženci niso nikoli zahtevali zmanjšanja tega odstotka , saj so še v pritožbi proti prvostopenjski sodbi navedli (listovna št 61): tožniku 50% provizija pripada, vendar ne v vtoževanem znesku.
Te trditve ne držijo saj smo izrecno navedli v drugem pripravljalnem spisu stran 2 točka 7, da v kolikor bi poznali višine provizij za zastopanje sporazuma in generalnega pooblastila ne bi podpisali. In kakor smo tudi navedli je bil to izključno izračun in dejstva kakor smo si ga mi predstavljali in znali izračunati in ne kar bi pripoznali.

… Toženci so ves čas sicer delno nasprotovali plačilu, vendar z raznimi trditvami o tem, da je razlika med denarnimi zneski obeh pogodb manjša, kot trdi tožnik, na nesorazmernost plačila in tožnikovega opravljenega dela pa se niso sklicevali.
Te trditve so netočne saj smo se ves čas sklicevali na to tudi v drugem pripravljalnem spisu stran 6 točka 10, kjer smo izrazili nezadovoljstvo z opravljenim delom ter tudi na glavni obravnavi dne 14.1.2002 kar je razvidno iz zapisnika vendar sodišče to iz znanih razlogov ni upoštevalo.

… Zato se med postopkom kljub tožnikovi ponudbi ni ugotavljal konkreten obseg njegovega opravljenega dela niti njegovi stroški, kar je bilo v skladu s stališčem tožene stranke (listovna št 30 in 3 KUL

, da so vse tožnikove aktivnosti in vsi njegovi stroški zajeti v dogovorjeni proviziji.
V zvezi z delom tožnika in stroških je bilo govora tudi na glavni obravnavi dne 14.1.2002 vendar sodišče ni dovolilo pisni odgovor, kjer bi z dokumenti dokazali, da je bila opravljena samo ena cenitev in še to tako, da je cenilec, ki naj bi ga plačal tožnik prepisal cenilni zapisnik cenitve DARS-a in predložil en račun za storitev, ki ni bila opravljena.

Sodišče navaja (stran 3 odstavek 1)
… Revizija ne pove konkretno katera in kakšna razlaga pogodb naj bi bila napačna, brezpedmetno pa je tudi sklicevanje tožencev na to, da je tožnik izkoristil njihovo pravno neznanje in stisko, saj zaradi napak volje pogodbe niso pravočasno izpodbijali s tožbo.
Izpodbijati s tožbo nismo mogli saj tega ne znamo in je ne znamo vložiti saj smo bili smo brez pravne pomoči na prvi stopnji, da pa je tožnik izkoristil pravno neznanje in stisko ter nas ogoljufal pa je razvidno iz vseh naših vlog posredovanih na sodišče.

Sodišče navaja (stran 3 odstavek 2)
… Toženci zanikajo utemeljenost prisoje zamudnih obresti s trditvijo, da so toženci želeli provizijo plačati, pa je tožnik odklonil prejem. Navedena trditev bi bila lahko upoštevana le glede ponujenega delnega plačila, ne pa glede celotnega prisojenega zneska…v obravnavanem primeru ni niti trditve niti ugotovitve, da bi tožnik fizično odklonil prevzem denarja.
Glede navedenega smo podali podroben opis v prvem pripravljalnem spisu stran 2 točka 2.
Tožnik je hotel denar na roko brez da bi hotel dati kakršen koli dokaz, da je denar prejel. Vsakršno nakazilo je prepovedal. O vsem je bila še istega dne obveščena Policija in telefonsko smo obvestili tudi odvetniški zbor v Mariboru.
V skladu z zakonom pa je tožnik tako bil dolžan izdati račun zato so takšne navedbe sodišča zanikanje zakonov in kljub navedenim dokazom sodišče še vedno navaja neresnična dejstva, da ni bilo niti trditve niti ugotovitve.

… Svojo delno izpolnitev denarne obveznosti bi lahko opravili z nakazilom po pošti s čemer bi si pridobili ustrezno potrdilo o plačilu.
Tožnik nam je prepovedal kakršnokoli nakazilo po pošti poleg tega pa smo imeli samo njegov začasen naslov. Njegov takraten pravi naslov je bil nekje v Nemčiji, kar je razvidno iz listine, ki jo je na glavni obravnavi dne 26.11.2001 priložil tožnik (odločba ZPIZ). Na glavno obravnavi dne 14.1.2002 pa je spet navedel drugačen naslov, tokrat v Sloveniji. Prav tako je spet drugačen naslov naveden tudi v sami tožbi tožnika.

… Prav tako bi lahko položili denarni znesek na sodni depozit, kot je navedlo prvostopenjsko sodišče.
V zvezi s tem smo se pozanimali na Mariborskem sodišču dne 5.2.2002 kjer smo v vložišču prosili za številko žiro računa za depozit. Uslužbenka je po telefonu poklicala na 2 strani ter nam dejala, da tam dela že 18 let pa o takšnem depozitu še nikoli ni slišala.
Na podlagi navedenega nam ni razumljivo zakaj Okrožno sodišče in Vrhovno sodišče to navaja in kako bi lahko mi, ko nam je tožnik zavrnil plačilo vedeli kaj nam je storiti.

6. PRILOŽENI DOKUMENTI

Zap. Št. Dokument

1. Sporazum z dne 7.12.1999
2. Generalno pooblastilo z dne 7.12.1999
3. Kupoprodajna pogodba dne 20.11.1999
4. Kupoprodajna pogodba dne 14.7.2000
5. Realizacija sporazuma z dne 22.8.2000
6. Zapisnik o odvozu dne 24.8.2000
7. Javni pozivi dne 30.8.2000, 3.9.2000, 6.9.2000, 15.9.2000
8. Sodba Okrožnega sodišča P 62 / 2001 dne 14.1.2002
9. Sodba Višjega sodišča P 62 / 2001 – 31 (Cp 811 / 2002 –3) dne 14.5.2004
10. Sodba Vrhovnega sodišča P 62 / 2001 – 45 (II Ips 630 / 2004) dne 19.10.2006
11. Vročilnica o prejetju sodbe Vrhovnega sodišča (Odvetnik F.F.)

Kraj in datum: Podpis pritožnikov:

Maribor, 12.1.2007 A.A.

B.A.

Vir: http://shrani.si/files/ustavnapri15002.doc

fragri · član Pridružen/-a: 09.12. 2006, 05:06 Prispevkov: 22

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) je opozoril na po njihovem mnenju velik poseg predloga novele zakona o brezplačni pravni pomoči v standard pravic posameznikov. Ključne spremembe so zaostritev kriterijev za pridobitev brezplačne pravne pomoči, uvedba ugotavljanja pogojev za pridobitev brezplačnega pravnega nasveta in omejevanje dolžine trajanja nasveta, so zapisali v PIC.

vir: Ljubljanske novice http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=5&menu=5&novica=64752

Komentarji na Forumu RTV Slovenija http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=forum&op=viewtopic&topic_id=24632&forum=4&post_id=955576#955576

Moje mnenje je:

1. Ali bo država z zmanjševanjem dostopa do brezplačne pravne pomoči še zagotavljala vsaj minimimalno pravno varnost socialno ogroženim?

2. Veliko je oškodovanih, ki že sedaj niso upravičeni do brezplačne pravne pomoči in ne morejo dobiti niti plačljive pravne pomoči saj jih odvetniki zavrnejo za zastopanje, če je v zadevo vpleten npr. kak drug odvetnik, upokojeni odvetnik, državni uradnik, notar .......

Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da ima vsak pravico do pravne pomoči in zagovornika tudi v civilnih zadevah.

Pravna pomoč je temeljna pravica, ki jo priznava Svet Evrope.

Člen 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so jo podpisale vse države članice Unije, določa, da je vsakdo upravičen do pravičnega sojenja.
Določa, da ima vsakdo, ki je obdolžen kaznivega dejanja, pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri ali, če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti.

Ta določba je povezana s kazenskimi zadevami, vendar je Evropsko sodišče za človekove pravice - odločilo, da to načelo velja tudi za civilne zadeve.
Kdor meni, da so bile njegove pravice do pravne pomoči kršene, lahko pod določenimi pogoji vloži zadevo pri Evropskem sodišču za človekove pravice.

vir: http://ec.europa.eu/civiljustice/legal_aid/legal_aid_int_sl.htm

Tudi listina o temeljnih pravicah EU (2000/C 364/01), ki ni pravno obvezujoča vendar izhaja iz sodne prakse sodišča Evropskih skupnosti in Evropskega sodišča za človekove pravice, ki navaja:

47. člen
Vsakdo ima pravico, da o njegovi zadevi pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno, nepristransko in predhodno z zakonom ustanovljeno sodišče. Vsakdo ima možnost svetovanja, obrambe in zastopanja.

Listina o temeljnih pravicah EU (2000/C 364/01) je tudi sestavni del pogodbe o Ustavi za Evropo (II-107. člen), ki jo je Slovenija 01.02.2005 ratificirala in se s tem zavezala spoštovati pravne norme EU.

Na podlagi navedenega in na podlagi informacij, ki sem jih dobil iz EU glede pravne pomoči bi Slovenija bila dolžna to zagotoviti vsakomur. Tako brezplačno socialno ogroženim kakor tudi plačljivo pravno pomoč.
Vendar ureditev v Sloveniji to državljanom že sedaj ne omogoča in ne dopušča.
Vir:http://www.vecer.com/blog/v1/default.asp?kaj=2&blog=pravosodni-kriminal&id=16703

fragri · član Pridružen/-a: 09.12. 2006, 05:06 Prispevkov: 22

................

Administrator · Objavljeno: 27 Jan 2007 20:52 Naslov sporočila: Odgovor fagriju

Za pomoč se obnite na PIP. Več si oglejte na spleztni strani:

http://www.ednevnik.si/uploads/z/zdruzenjezpn/22452.pdf

Sporočite nam koliko ste imeli uspeha v kontaktu s PIP-om!
Kontaktirajte nas preko naše e-pošte : zdruzenje_zpn@email.si

Veliko uspeha!

fragri · član Pridružen/-a: 09.12. 2006, 05:06 Prispevkov: 22

...........

Administrator · Objavljeno: 03 Jun 2007 20:36 Naslov sporočila: Kaj pa PIP?

Še nismo prejeli odgovora o sodelovanju s PIP-om ali o pravni pomoči!

Sicer lahko začnemo z objavo uradnih dokumentov, da pred javnostjo pokažemo delo ali ne delo, oz. rezultate belih ovratnikov, ki so v službi Pogrebnega zavoda pravne države!

lp

Primer: http://www.ednevnik.si/entry.php?w=zdruzenjezpn&e_id=28523

"Združeni smo močnejši in varnejši v borbi proti sodobnim kanibalcem"!

Boris · kapitan Pridružen/-a: 12.02. 2006, 08:50 Prispevkov: 86

Zdravo Reno in ostale žrtve pravosodja, ki niste člani ZŽPN,

ZŽPN je odprto združenje vseh žrtev pravosodnega nasilja. Zato se žrtev pravosodnega nasilja sama odloči na svobodni in prostovoljni osnovi ali želi, oz. ne želi sodelovati v delovanju ZŽPN. Kdor resnično potrebuje pomoč in želi sodelovati so mu vrata ZŽPN odprta. Vključitev v ZŽPN, katerekoli žrtve pravosodnega nasilja, je izraz njegovega interesa in želje po skupnem sodelovanju, oz. delovanju zoper pravosodni kriminal im korupcijo.

Kot v vsaki organizaciji so tudi v ZŽPN različni ljudje-žrtve nasilja, zato ni pričakovati, da smo v ZŽPN idealni ljudje ali ljudje brez napak, polni življenja in veselja ter žarimo od vljudnosti in pozitivne energije, ki jo imamo toliko, da ne vemo kaj bi z njo. Vsaka žrtev je sama zase osebnost in specifičen primer, kot je specifičen problem in težava, ki jo ima s pravosodjem.

Vsak član ZŽPN se mora zavedati, da ZŽPN ni podjetje, državna ustanova ali dobrodelna organizacija, kot sta na primer Rdeči križ in Karitas. ZŽPN združuje in povezuje žrtve pravosodnega nasilja zato, da si člani združenja medsebojno pomagajo. Če nisi član (torej se nisi osebno predstavil in predstavil tudi svoj primer s pravosodjem v ZŽPN), potem ti težko kdo pomaga ali lahko morda ti komu pomagaš, če ga dejansko ne poznaš. Pomoč v ZŽPN temelji na medsebojnem osebnem zaupanju in spoštovanju in ne preko žice ali po internetu.

Po internetu poznamo tudi take člane forumov, ki se pretvarjajo, da so nekaj drugega, kot resnično so, zato da pridobivajo za sebe ali nekoga informacije, ki jim koristijo. V ZŽPN tega ni, kajti osebno zaupanje in spoštovanje ne gradimo in ustvarjamo preko sinuacij na daljavo. Preveč smo prizadeti in razočarani kot žrtve nasilja z uradnimi institucijami, zato ne moremo in ne smemo zaupati nekomu na daljavo, ki ga sploh ne poznamo!

Pogoj, da lahko zaupamo drugemu, tudi svojemu najbljižjemu, je, da najprej zaupamo sami sebi. Če ne zaupamo sebi, ne moremo zaupati drugemu. Značilno za večino žrtev pravosodnega nasilja je, da pod vplivom hudih psihičnih osebnih stist, ki so jih pretrpeli zaradi pravosodnega (ali drugega) nasilja ne zaupajo niti sami sebi! Seveda, nobena žrtev ne prizna, da ne zaupa sebi, kot noben človek ne prizna, da je z nečem zasvojen, kajti sam tega resnično ne opazi ali noče opaziti!

Če nekdo ne želi pomoči mu težko pomagamo. Prav tako lahko nekomu, ki ga ne poznamo, v dobri veri želimo pomagati, pa mu dejansko bolj škodimo, kot koristimo. Običajno žrtvi pravosodnega nasilja v prvi fazi (takoj po šoku ali hudi stiski) ko ji pokažemo prst, je že užaljena ali prizadeta, ker v tem dejanju vidi takoj nekaj slabega. Ni lahko pomagati nekomu in mu ponuditi roko, če je užaljen že, ko mu pokažeš prst.

Kot navedeno, so vrata ZŽPN vsem žrtvam pravosodnega nasilja odprta, le vstopiti je treba. Težko pa je vstopiti čez zaprta vrata ali če, še preden želiš vstopiti, pred sabo vrata sam zapreš! Takšno izkušnjo ima Pepi, ki se je oglasil tudi v tej temi. Sam je v ZŽPN postal drug človek, ki zaupa v sebe in druge člane ZŽPN. Njegova izkušnja bi zelo koristila marsikomu tudi Renotu. v svojem prispevku je napisal, da vsak prispevek dvakrat ali večkrat prebere. Torej se prehitro ne odloča in si za vsako stvar vzame primeren čas. Verjetno je prebral tudi moj drugi tekst, ki sem ga napisal, v katerem jasno opredeljujem, kdo je bolnik in koga ZŽPN zdravi!

Renota v ZŽPN nobeden ne pozna, zato ne vemo ali je ali ni bolan in kakšno konkretno pomoč potrebuje ali kakšno pomoč lahko on nudi drugi žrtve pravosodnega nasilja, zato se nihče ne more nočevati iz njegove bolezni. Je sicer član foruma ZŽPN in zato smo preko foruma tudi kontaktirali z njim in mu poskušali pomagati, oz. objaviti njegov problem s pravosodnjem preko našega medija. Več mu, glede na to, da se ne poznamo, ni bilo mogoče nuditi, saj tudi ni član ZŽPN.

O Novembru imamo v ZŽPN drugačno mnenje, saj ga osebno poznamo in ga sprejemamo takšnega kot je, ker vemo kaj vse ja pretrpel in še vedno trpi, zaradi žločinov pravosodnih pooblaščencev ali zločincev. Njegovo ravnanje in izražanje je posledica preteklega življenja in izkušenj, ki jih ima s pravosodjem in preteklo oblastjo, zato je (predvsem do njih) neusmiljen, kot so neusmiljeni drugi do njega. Saj vsi poznate ljudski rek: "Oče sina do praga, sin očeta čez prag!"

Reno, verjetno do vas sodniki in odvetniki niso bili usmiljeni, kaj šele pošteni in pravični, zato verjetno tudi vi do njih ne boste usmiljeni ali pač!

Vsak se bori s svojimi (vidnimi in nevidnimi sovražniki ali pravosodnim zajadalci) na svoj način, kot že omenjeno "na mogoč in nemogoč način". Če si vi jemljete pravico delovati na mogoč in nemogoč način za svoje pravice, zakaj potem November nima pravice, da se bori na svoj način. Če bi Novembra osebno poznali ali bi se poznala, bi se verjetno popolnoma drugače pogovarjala in imela drugačno mnenje eden o drugem. Ampak to je odvisno od vaju in ne od nekoga drugega. Če se ne bosta srečala se ne bosta nikdar poznala. Torej Reno, če ne odpreš vrata težko vidiš kaj je za vrati!

V ZŽPN se srečujemo, ne samo zato da si pomagamo, ampak tudi zato, da se spoznavamo! Če povemo osebno svojo težavo ali problem drugemu članu ZŽPN smo mu hvaležni in mu nudimo tudi svojo pomoč. Če pomoči ne najdemo ali ne dobimo nismo nič izgubili. Večina ve, da če nekomu poveš ali zaupaš svojo težavo ti je laže. Prav gotovo tudi večina zakoncev pozna to dejstvo in tudi drugo dejstvo, ko en partner pravi za svojega partnerja, že celo večnost živiva skupaj, pa še vedno ne poznava dobro drug drugega (vsak dan je nov dan)!

Za pravico uveljaviti resnico!
Vir : http://www.dossierkorupcija.com/forum2/forum_posts.asp?TID=476&get=last#6450

Boris · kapitan Pridružen/-a: 12.02. 2006, 08:50 Prispevkov: 86

Izjave renota na DK ali fragrija !

Kot eden od moderatorjev na forumu ZŽPN sem preveril vsebine od Renota in našel nekaj.
Kaj, si lahko ogledate sami vidi se, da je fragri na forumu ZŽPN, ki je reno na forumu DK sam brisal določene objavljena vsebine 22. junuja 07 ob 6.31 na forumu ZŽPN.
Vse kar trdi reno ali fragri žal ne drži. To se lahko sami prepričate iz ogledov objav na spletnih straneh.

Tudi jaz podobno razmišljam kot feliks, čeprav na stvari gledava vsak s svojimi očmi.

Glede ZŽPN misli, da je najpomembnejše to, kar obsega besedilo , ki ga je napisal feliks, kot sledi:

ZŽPN združuje in povezuje žrtve pravosodnega nasilja zato, da si člani združenja medsebojno pomagajo. Če nisi član (torej se nisi osebno predstavil in predstavil tudi svoj primer s pravosodjem v ZŽPN), potem ti težko kdo pomaga ali lahko morda ti komu pomagaš, če ga dejansko ne poznaš. Pomoč v ZŽPN temelji na medsebojnem osebnem zaupanju in spoštovanju in ne preko žice ali po internetu.

V ZŽPN so člani, ki imajo probleme s slovenskim pravosodjem 15, 20 in tudi več let, zaradi nezakonitega dela sodnikov in drugih. Jaz osebno mislim, da je za renota ali fragrija in druge podobne žrtve pravosodja najbolj pomebno to kar je na koncu prispevka feliksa v povezavi na siol-u na DK.
Vir: http://www.dossierkorupcija.com/forum2//forum_posts.asp?TID=476&get=last#6450
ali
http://www.ednevnik.si/entry.php?w=zdruzenjezpn&e_id=28523
z lepimi pozdravi!

Boris · kapitan Pridružen/-a: 12.02. 2006, 08:50 Prispevkov: 86

Pod pretvezo s katero nas želijo prepričati, da zaradi preobremenjenosti Ustavno sodišče RS ne zmore več izvrševati svojega temeljnega poslanstva - varovati Ustavo in človekove pravice so 15. julija začele veljati spremembe in dopolnitve Zakona o Ustavnem sodišču ( več na www.us-rs.si )

Najpomembnejše novosti so v postopku z ustavno pritožbo kjer pritožba v zadevah t.i. majhne vrednosti, v sporih zaradi motenja posesti, v zadevah prekrškov in le zaradi izpodbijanja odločitve o stroških postopka praviloma ni dovoljena.

Ustavno sodišče pa bo ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo:

- če bo šlo za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki imajo hujše posledice za pritožnika

- če bo šlo za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve – če bo šlo torej za, z vidika človekovih pravic, precedenčno odločitev.

Kar pa je po mojem prepričanju skregano z vsako logiko saj je poslanstvo Ustavnega sodišča izključno varovati Ustavo in človekove pravice v celoti in ne samo v primerih, ki imajo hujše posledice za oškodovanega.

Za oškodovanega ni pomebno, če je sodišče preobremenjeno zaradi prevelikega obsega pristojnosti in s tem obravnavanja veliko zadev, ki jih je možno izpodbijati pred Ustavnim sodiščem

Za oškodovanega je pomembno varovanje in varstvo človekovih pravic, ki mu pripadajo po Ustavi in Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

Nekaterim očitno ne odgovarja Ustavno sodišče še posebej ne sodnikom in sodnicam na Slovenskih sodiščih, ki sodijo na podlagi poznanstev ali korupcijie ? namesto na podlagi zakonov.

Ustava ali Evropska konvencija za človekove pravice, ki jo je potrebno spoštovati med sodnimi postopki pa je njihov največji sovražnik saj jim Ustavno sodišče sesuva njihove strokovno utemeljene sodbe v imenu ljudstva.

Pričakovati je vse več omejevanja pristojnosti Ustavnega sodišča in omejevanja dostopa do njega. Ali bo Ustavno sodišče izbiralo katere vloge bodo reševali na podlagi kriterijev, ki jih predpisuje Ustava in zakon ali pa po lastnih kriterijih in po prosti presoji.

Odgovarjalo bi jim predvsem drugo, kjer bi po Ameriškem modelu sodišče po prosti presoji odločalo, katere ustavne pritožbe bo vzelo v obravnavo. O ostalih pa niti ne bi obrazložilo zakaj jih ne bo obravnavalo.

Ali si lahko pri našem skorumpiranem sodstvu sploh privoščimo kaj takšnega ali pa bomo potrebovali tovornjake, ki bodo vozili naše pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice, kjer je samo zaradi sojenja v nerazumnem roku okoli 1000 tožb, da ne govorim o ostalih, ki obravnavajo druge zadeve.

Vsekakor je ugled Slovenije v EU zaradi tega zelo majhen. Pa ne po krivdi državljanov temveč po krivdi našega pravosodja v celoti.
Vir: http://www.vecer.com/blog/v1/default.asp?kaj=2&blog=pravosodni-kriminal&id=16529

Administrator

Pravna pomoč ali pravica....

Vprašanje ali je pravna pomoč dosegljiva vsem državljanom Slovenije sem načel že v prejšnjem komentarju. O dolžnosti države za zagotavljanje le te pa v praksi odstopa od uveljavljenih načel v razvitih državah. Čeprav Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) v 6. členu in Ustava RS v 23. in 25. členu zagotavlja pravico do sodnega varstva in pravico do pravnega sredstva to ni uresničljivo še posebej, če te nihče zaradi določenih okoliščin ne želi zastopati.

Kako se na temo pravne pomoči, kršenje Ustave RS in EKČP odzovejo državni organi in uradi naših pomembnežev:

* Odvetniška zbornica Slovenije
* Državni zbor RS, predsednik France Cukjati
* Urad predsednika RS, predsednik Janez Drnovšek
* Kabinet predsednika vlade RS, predsednik Janez Janša
* Ministrstvo za pravosodje, Minister Lovro Šturm
* Urad varuha človekovih pravic

Za dopis klikni povezavo: http://shrani.si/files/pravicadop154jl.doc

(navedbe kršitev ustave so iz sodne prakse Ustavnega sodišča in ESČP)

Odgovori, ki pa so se izogibali navedbam v dopisu in so bili poslani šele po odzivu Odvetniške zbornice:

* urad Predsednika republike je poslal odgovor na lepem z vodnim tiskom hologramskem papirju in zlatim grbom republike Slovenije – kar pa je tudi vse. Če bi bilo vse res, kar so zapisali o neodvisnosti sodišč potem vsekakor ne bi prejeli našega dopisa. Zapisali so:

v Urad predsednika RS smo prejeli Vaše pismo, naslovljeno na predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška, v katerem navajate, da so Vam kršene Ustavne in človekove pravice, saj ne morete dobiti pravne pomoči ali zastopnika za uveljavljanje Vaših pravic na Ustavnem sodišču RS

Obveščamo Vas, da Vam žal pri Vaših prizadevanjih za rešitev problema pred sodnimi organi ne moremo pomagati, ker predsednik RS, kot tudi njegov urad, nista pristojna za zastopanje interesov državljanov pred sodnimi organi in tudi ne smeta vplivati na odločitve sodnih organov, ki so samostojni in neodvisni pri svojem odločanju.

Neodvisnost odločanja sodišč pomeni, da je sodišče pri sprejetju odločitev vezano na ustavi in zakon, nikakor pa ni vezano na mnenje, politične odločitve ali drugače izražene konkretne interese drugih državnih organov oz nosilcev funkcij v drugih organih, zato je nedopustno posegati v neodvisnost sodnika pri opravljanju sodniške funkcije.

* kabinet Predsednika vlade je poslal fotokopijo dopisa Ministrstvu za pravosodje v katerem piše:

V kabinet predsednika vlade smo prejeli dopis članov družine, ki so ga naslovili na predsednika vlade, gospoda Janeza Janšo. Zaprosili so za pomoč pri pridobitvi pravne pomoči ali zastopnika za uveljavljanje pravic.

Prosimo vas, da se skladno z vašimi pristojnostmi seznanite z dopisom, jim odgovorite, kopijo odgovora pa v vednost posredujte tudi Kabinetu predsednika vlade na elektronski naslov.

* Ministrstvo za pravosodje je poslalo fotokopijo dopisa Odvetniški zbornici, kjer so zapisali:

Ministrstvo za pravosodje je prejelo dopis gospoda ….. v katerem navaja, da v svoji zadevi ne more dobiti pravnega zastopnika. Isti dopis stranke nam je odstopil tudi Kabinet predsednika vlade RS.

Ker Ministrstvo za pravosodje ni pristojno za ugotavljanje kršitev dolžnosti in vestnega ravnanja pri opravljanju odvetniškega poklica, vam vlogo stranke odstopamo v pristojno reševanje. Prosimo vas, da nam svoje stališče, ki ga boste podali prizadeti stranki, posredujete v vednost.

* predsednik Državnega zbora je dopis odstopil Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ki odgovarja:

V zvezi z vašo vlogo smo se obrnili na Odvetniško zbornico ter jih zaprosili za pomoč v okviru pristojnosti zbornice.

Predlagamo vam, da se direktno povežete z Odvetniško zbornico.

V vaši vlogi nam sicer niste posredovali nobene dokumentacije oz konkretnih dokazov, da so vam kršene ustavne pravice, ki jih navajate. Sicer pa v okviru pristojnosti Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti tudi ne moremo vplivati na odločitve posameznih organov, ki jih le ti sprejemajo v okviru svojih pristojnosti, ki jih imajo v skladu z zakonom.

Ugotavljamo pa, da ste se za preveritev zakonitosti posameznih odločitev v najvišji možni meri poslužili vseh pravnih sredstev, zato upamo, da se boste tudi v bodoče poslužili vseh možnih pravnih poti, da bi uveljavljali svoje interese.

* urad varuha človekovih pravic je s svojim odgovorom še najbolj presenetil saj očitno ne poznajo odločitve ESČP v zvezi s pravno pomočjo (glej prejšji prispevek), ne poznajo sodne prakse Ustavnega sodišča in svetujejo, da lahko tožbo vloži vsak sam, da stranka lahko sama nastopa v sodnem postopku in sama vloži redno pravno sredstvo. To po eni strani drži saj si tudi avtomobil, televizor, računalnik…. lahko popravi vsak sam, če to zna in je za to usposobljen. Verjetno na njihovem uradu to počno kar sami – jih nisem vprašal. Odgovor pa je sledeč:

prejeli smo pismo v katerem zatrjujete kršitev vaših pravic 22. 23. in 25. člena Ustave RS. Utemeljujete jo s tem, da vam ni uspelo dobiti odvetnika. Zato vam je bil po vašem prepričanju onemogočen dostop do sodišča.

Pravice, ki jih navajate, posamezniku v civilnem postopku ne dajejo (vedno) pravice do pravne pomoči. Takšno je tudi stališče Evropskega sodišča za človekove pravice (moj komentar: glej prejšnji prispevek). Stranka si lahko zagotovi pravno pomoč – se obrne na izbranega odvetnika. Če je v socialni stiski in so izpolnjeni tudi ostali pogoji, pa ji država daje pravico do brezplačne pravne pomoči. Sicer pa tožbo lahko vloži vsak posameznik sam, stranka lahko sama nastopa v sodnem postopku, ravno tako lahko sama vloži tudi redno pravno sredstvo. Omejitve obstajajo le v primeru, če stranko zastopa v postopku pooblaščenec ali če bi želela vložiti izredno pravno sredstvo.

Zatrjujete, da ste se obrnili na več odvetnikov, ki zastopanja niso hoteli prevzeti. Razlog naj bi bil v tem, da ste želeli tožiti upokojenega odvetnika. V takšnem primeru bi se lahko obrnili na Odvetniško zbornico. Ta bi vam lahko sporočila ime odvetnika, ki bi bil pripravljen prevzeti vaše zastopanje. Vendar le, če bi izkazali, da ste se res obrnili na vrsto odvetnikov, kdaj ter kakšne razloge so navedli (če sploh) za zavrnitev zastopanja.

(Zanimiv je predvsem zadnji odstavek saj so nam leta 2001 svetovali naj gremo kar v Ljubljano in si poiščemo odvetnika v okolici železniške postaje)

* Odvetniška zbornica je svoj odgovor poslala kar po elektronski pošti in to le 4 dni pred rokom za vložitev Ustavne pritožbe:

Obveščamo vas, da vam bo Odvetniška zbornica Slovenije dodelila odvetnika, v kolikor izkažete, da ga sami ne morete dobiti. V pismu se sicer sklicujete, da ste se obračali na številne odvetnike, vendar se pri tem niste opredelili, kateri so bili ti odvetniki.

Predlagamo, da nam čim prej pošljete te podatke, da bomo lahko ukrepali.

--------------------------------------------------------------------------------

Zanimivo, le kdo bi si mislil, da Odvetniška zbornica, ki ščiti svoje člane pred vsemi zunanjimi vplivi, ponuja svoje odvetnike tistim, kateri so bili od njenih članov zavrnjeni.

Ali je res tako pa v nadaljevanju………..

Vir : http://www.vecer.com/blog/v1/default.asp?kaj=2&blog=pravosodni-kriminal&id=16791

Administrator

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) je opozoril na po njihovem mnenju velik poseg predloga novele zakona o brezplačni pravni pomoči v standard pravic posameznikov. Ključne spremembe so zaostritev kriterijev za pridobitev brezplačne pravne pomoči, uvedba ugotavljanja pogojev za pridobitev brezplačnega pravnega nasveta in omejevanje dolžine trajanja nasveta, so zapisali v PIC.

vir: Ljubljanske novice http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=5&menu=5&novica=64752

Komentarji na Forumu RTV Slovenija http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=forum&op=viewtopic&topic_id=24632&forum=4&post_id=955576#955576

Moje mnenje je:

1. Ali bo država z zmanjševanjem dostopa do brezplačne pravne pomoči še zagotavljala vsaj minimimalno pravno varnost socialno ogroženim?

2. Veliko je oškodovanih, ki že sedaj niso upravičeni do brezplačne pravne pomoči in ne morejo dobiti niti plačljive pravne pomoči saj jih odvetniki zavrnejo za zastopanje, če je v zadevo vpleten npr. kak drug odvetnik, upokojeni odvetnik, državni uradnik, notar .......

Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da ima vsak pravico do pravne pomoči in zagovornika tudi v civilnih zadevah.

Pravna pomoč je temeljna pravica, ki jo priznava Svet Evrope.

Člen 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so jo podpisale vse države članice Unije, določa, da je vsakdo upravičen do pravičnega sojenja.
Določa, da ima vsakdo, ki je obdolžen kaznivega dejanja, pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri ali, če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti.

Ta določba je povezana s kazenskimi zadevami, vendar je Evropsko sodišče za človekove pravice - odločilo, da to načelo velja tudi za civilne zadeve.
Kdor meni, da so bile njegove pravice do pravne pomoči kršene, lahko pod določenimi pogoji vloži zadevo pri Evropskem sodišču za človekove pravice.

vir: http://ec.europa.eu/civiljustice/legal_aid/legal_aid_int_sl.htm

Tudi listina o temeljnih pravicah EU (2000/C 364/01), ki ni pravno obvezujoča vendar izhaja iz sodne prakse sodišča Evropskih skupnosti in Evropskega sodišča za človekove pravice, ki navaja:

47. člen
Vsakdo ima pravico, da o njegovi zadevi pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno, nepristransko in predhodno z zakonom ustanovljeno sodišče. Vsakdo ima možnost svetovanja, obrambe in zastopanja.

Listina o temeljnih pravicah EU (2000/C 364/01) je tudi sestavni del pogodbe o Ustavi za Evropo (II-107. člen), ki jo je Slovenija 01.02.2005 ratificirala in se s tem zavezala spoštovati pravne norme EU.

Na podlagi navedenega in na podlagi informacij, ki sem jih dobil iz EU glede pravne pomoči bi Slovenija bila dolžna to zagotoviti vsakomur. Tako brezplačno socialno ogroženim kakor tudi plačljivo pravno pomoč.
Vendar ureditev v Sloveniji to državljanom že sedaj ne omogoča in ne dopušča.
Vir: http://www.vecer.com/blog/v1/default.asp?kaj=2&blog=pravosodni-kriminal&id=16703

Jure · Objavljeno: 04 Sep 2007 17:14 Naslov sporočila: Pravica do BPP

Maribor, 22.12.2006

ZADEVA: Pravica do pravne pomoči in zastopanja, pravica do pritožbe na Ustavno sodišče

Z dopisom se obračamo na vas, ker ne moremo nikjer dobiti pravne pomoči ali zastopnika za uveljavljanje naših pravic (za brezplačno pravno pomoč nismo upravičeni) s čemer so kršene naše Ustavne in človekove pravice. O celotni zadevi bomo pisno obvestili tudi Evropskega Varuha človekovih pravic in Komisarja za človekove pravice Sveta Evrope.

I.

Gre za zadevo, kjer nas je upokojeni odvetnik pri zastopanju ogoljufal saj je tri točke ene kupoprodajne pogodbe združil v eno točko na drugi pogodbi in si tako pripisal svoj zaslužek, denar pa zahteval na roko in brez papirjev ter nas v zvezi s tem na različne načine izsiljeval in nas nato še tožil. Zadeva je bila tudi prijavljena Policiji in v pisni obliki o vsem v postopku obveščeno sodišče pa se v zvezi s tem ni zgodilo ničesar.
S svojim ravnanjem je storil kazniva dejanja Goljufije (217.člen KZ), Oderuštva (219.člen KZ) in Izsiljevanja (218.členKZ).
Glede na prijavo in posvetovanje s Tržnim in Davčnim inšpektoratom je s svojim ravnanjem kršil tudi več zakonov (Zakon o varstvu potrošnikov, Zakon o preprečevanju dela na črno, Davčno zakonodajo ….) prav tako je bil dolžan izdati račun, katerega še do danes nismo dobili.

V zvezi s tem je bila obveščena tudi Odvetniška zbornica Slovenije kjer so nam svetovali, da v kolikor imamo kakšne zahtevke naj le te uveljavljamo po sodni poti saj navedena oseba ni več član odvetniške zbornice.
Zahtevkov po sodni poti nismo mogli uveljavljati saj nismo nikjer dobili pravne pomoči niti zastopnika. Sami se na pravo ne spoznamo niti ne znamo vložiti kakršnegakoli zahtevka ali tožbe. Vsi odvetniki, člani Odvetniške zbornice na katere smo se obrnili po pomoč iz Maribora, Celja, Ljubljane so nas v 6. letih zavrnili, ker gre v zadevi za upokojenega odvetnika.

O navedenem je bil obveščen tudi Varuh človekovih pravic, ki nam je pojasnil, da smo imeli možnost, da svoje ugovore navedemo v sodnem postopku.
Ugovore smo pisno navedli vendar jih sodišče zaradi poznanstva z upokojenim odvetnikom ni upoštevalo in ignoriralo.
Kljub našim prošnjam pa Varuh ni ničesar odgovoril ali storil v zvezi s kršenjen naših pravic, pravno pomočjo, pravico do zastopnika, nepravilnostmi v sodnem postopku… kar dejansko predstavlja kršenje človekovih pravic.

Tudi na Ministrstvu za pravosodje so nam odvrnili, da za to niso pristojni in naj se obrnemo na Odvetniško zbornico, kjer pa za zadevo kot je navedeno tudi niso pristojni

II.

Ker so nam povsod zavrnili pravno pomoč in zastopanje smo se na prvi stopnji oz Okrožnem sodišču morali zagovarjati sami pa čeprav smo pravno neuki in o pravu, pravnih postopkih in postopkih na sodišču ne vemo ničesar. Ko je upokojeni odvetnik zoper nas vložil tožbo bi mu morali odgovoriti z nasprotno tožbo saj bi le tako lahko unčikovito uveljavljali naše zahtevke. Da bi s tožbo morali uveljavljati naše pravice je v obrazložitvi tudi zapisalo Vrhovno sodišče. To nam je bilo onemogočeno saj so vsi člani Odvetniške zbornice na katere smo se obrnili v Mariboru, Celju, Ljubljani zavrnili pravno pomoč ali zastopanje.

Zaradi navedenega so nam bile kršene Ustavne in s tem človekove pravice:
23. člen Ustave RS – pravica do sodnega varstva
- Pravica dostopa do sodišča zagotavlja vsakomur, da glede zahtevkov v civilnih zadevah začne postopek pred sodiščem – pravica do tožbe je ena od vrste procesnih pravic.
Iz pravice do dostopa do sodišča izhaja tudi obveznost države, da zagotovi pomoč
odvetnika v civilnih zadevah, če je pomoč odvetnika nujna za zagotovitev izvrševanja
te pravice.
Tudi okoliščina, da oseba, ki hoče sprožiti sodni postopek na more sama skrbeti za svoje pravice in koristi, lahko utemelji obveznost države, da mora zagotoviti vrsto zastopanja.

Ker nam ni uspelo pridobiti odvetnika niti pravne pomoči nam je bil onemogočen dostop do sodišča, da vložimo nasprotno tožbo in brez pomoči odvetnika in brez pravne pomoči tudi nismo mogli uveljavljati naših pravic v samem postopku. Iz navedenega sledi

- Omejitev pravice do sodnega varstva po 23. členu ustave pomeni tudi procesna predpostavka procesne oziroma pravdne sposobnosti kot sposobnosti samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Tožbo, ki bi jo v pravdnem postopku samostojno (mimo zastopnika) vložila procesno nesposobna oseba, bi namreč sodišče kot nedopustno zavrglo, ne da bi se spuščalo v vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka.

III.

V samem postopku na Okrožnem sodišču kakor tudi kasneje in tudi na obravnavah v zvezi s tem je bilo vrsto nepravilnosti tudi zaradi tega, ker ima upokojeni odvetnik poznane na sodišču. Kljub temu, da smo predložili vse dokumente zaradi pravnega neznanja in poznanstev nasprotne stranke sodišče z naše strani ni upoštevalo ničesar in je ignoriralo vse naše navedbe in ugovore. Ker nismo imeli zastopnika in smo pravno neuki je sodišče to tudi izkoristilo in nam je bila tudi kršena naša pravica do enakopravnosti v postopku in tudi sodišče na podlagi tega ni moglo obe stranki obravnavati enakopravno glede na nasprotno stranko. V samem postopku na obravnavi nam je bilo tudi onemogočeno dokazati še eno kaznivo dejanje s strani upokojenaga odvetnika in sicer ponarejanje listin.

Zaradi navedenega so nam bile kršene ustavne in s tem človekove pravice:
23. člen Ustave RS – pravica do sodnega varstva
- pravica do nepristranskega sojenja zagotavlja, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali pa vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločati objektivno in nepristransko.
- Ustavno je zagotovljena enakopravnost obeh strank
Pravica do poštenega postopka in zagotovljena enakost pred zakonom v civilnih postopkih zagotavlja enakovrednost procesnih položajev stranke pred sodiščem (enakost orožij) ter enakost uporabe prava - zagotovljena mora biti določena kvaliteta položaja stranke glede na položaj nasprotne stranke
- Pravica do odvetnika za enakost do procesnih možnosti

22. člen Ustave RS – enako varstvo pravic
- Pravica do odvetnika
Ustavna pravica je, da si stranka zagotovi kvalificirano pravno zastopanje. Iz pravice do enakega varstva pravic v postopku izhaja tudi pravica do zastopanja po odvetniku.
- Pravica do izjave
V Ustavi je zagotovljena pravica do izjavljanja pred sodiščem – pravico, da sodišču predloži svoje zahtevke, dejstva, na katere opira te zahtevke, pravna naziranja v zvezi z zahtevkom, dokazne predloge ter da se izjavi o rezultatih dokazovanja.
- Pravica do predlaganja in izvedbe dokazov
Element pravice do izjave je tudi pravica stranke, da navaja dokaze ter da se izjavi o dokaznih predlogih nasprotne stranke

Za pritožbo na Višje sodišče (lahko naredi samo nekdo z pravosodnim izpitom) smo po vsej Ljubljani iskali odvetnika, ki bi bil pripravljen narediti pritožbo na Višje sodišče in kasneje na Vrhovno sodišče. Eden od odvetnikov nam je pomagal samo toliko, da je zadeva tekla dalje ne pa tudi tako, da bi uveljavljali naše pravice v smislu pravice do zastopnika, ki bi jih morali sprožiti v obliki tožbe in ki bi v reviziji oz pritožbah navedel vse nepravilnosti.
Višje in Vrhovno sodišče je enako kot Okrožno sodišče v obrazložitvah navajalo stvari, ki so skregane z vsako logiko in, ki so glede na vso dokumentacijo in kršenje zakonov upokojenega odvetnika nezakonite.
Tudi v postopku Izvršbe, ki ga je na podlagi takšnih sodb sprožil upokojeni odvetnik je prišlo do vrsto nepravilnosti saj s pomočjo sodišča zahteva od nas nekaj kar smo mu že bili prisiljeni plačati in o čemer ima sodišče vse dokaze.

IV.

Na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča imamo pravico do 15 januarja 2007 vložiti pritožbo na Ustavno sodišče vendar nimamo nikogar, ki bi to naredil sami pa tega ne znamo. Vsi člani odvetniške zbornice nam zavračajo pravno pomoč in zastopanje, ker kakor smo navedli gre za zadevo z upokojenim odvetnikom.

Zaradi navedenega so nam kršene ustavne in s tem človekove pravice:
25. člen Ustave RS – pravica do pravnega sredstva:
- Po 25. členu ustave RS je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in je utemeljena tedaj, ko je prizadeta kakšna pritožnikova pravica
- Ustavno sodišče je v zvezi do učinkovitega sodnega varstva večkrat izreklo, da mora biti stranki v primeru, če zakon določeno pravno sredstvo dopušča, zagotovljeno, da to pravno sredstvo tudi učinkovito uveljavi.

V.

Na podlagi vsega navedenega sledi, da v Sloveniji ne moremo dobiti pravne pomoči niti pravnega zastopnika za uveljavljanje naših pravic čeprav nam je z navedim kršena po ustavi zagotovljena pravica do pravnega sredstva in pravica do sodnega varstva. Zaradi navedenega smo bili tudi materialno (v višini najmanj 3,8 MIO SIT) in zdravstveno oškodovani (za kar obstaja dokumentacija), kršena nam je bila pravica do poštenega sodnega postopka na sodišču in še vrsta drugih nepravilnosti.

Na koga torej naj se v Sloveniji obrnemo po pravno pomoč in zastopnika, če nam vsi Odvetniki - člani Odvetniške zbornice že 6 let pomoč in zastopanje odklanjajo?

Za Odvetnike velja zakon o odvetništvu kaj pa velja za tiste, ki imajo pravosodni izpit (upokojeni odvetnik) in na črno zastopajo stranke?

Kdo bo odgovarjal za vse kršive naših Ustavnih in s tem človekovih pravic, ki smo jih podrobno navedli in opisali?

Z Ustavo in zakoni je zagotovljena pravna pomoč in zastopanje ki je ne moremo nikjer dobiti in kako naj naredimo pritožbo na Ustavno sodišče (do 15.1.2007) zaradi kršenja naših Ustavnih pravic ali uveljavljamo naše pravice in zahtevke, če sami tega ne znamo?

Vir: http://shrani.si/files/pravicadop154jl.doc

Pepi · Objavljeno: 21 Jan 2008 20:11 Naslov sporočila: krivosodje

"Na sodišču slavi kapitalska moč, ne pravica. In kjer pravica nima moči, je moč krivica. Že zato je nujno potrebno ukiniti trajni mandat sodnikov. Tudi moje osebne izkušnje s sodniki so takšne, da sem po prebiranju Nedeljskega dnevnika nemudoma vplačal položnico za članarino in člansko izkaznico Civilnega združenja za nadzor nad inštitucijami, katerega prva naloga je prav ukinitev trajnega sodniškega mandata!"

Milan menda ve, o čem govori. Je univ. dipl. iur., bivši načelnik v obrambnem ministrstvu, sekretar Državnega zbora, njegovo ime je na plošči zlatih donatorjev v avli pravne fakultete. Je pravnik s 40-letnimi izkušnjami, takšen zaljubljenec v pravico, da ima še na avtomobilu registrsko tablico IUSTUS, pravičnik. Zato smo skrbno prisluhnili njegovim sočnim domislicam:

"Sodnica dovoli, da povzročitelj škode toži oškodovanca in táko nesmiselno tožbo tudi dobi. Toženi stranki na obravnavi ne dovoli niti govoriti. Na naših sodiščih zato veliko ljudi išče pravico, toda še več je tistih, ki jo tam izgubijo. In v pravici vidijo le še vlačugo, ki se pač ne da tistemu, ki nima denarja. Slovenci nimamo pravosodja, ampak krivosodje.
Vir eDnevnik ZŽPN

andre · Objavljeno: 07 Apr 2011 04:47 Naslov sporočila: Prošnja

Bi lahko govoril skom na štiri oči,.Sem iz Ljubljane iz že par let živim v strahu pred kriminalom iz pravnih vrst.Prisluškujejo mi mobitelu,čekirajo maile,če je kdo kje da bi se lahko z njim pogovoril,da ni iz njihovih vrst.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli