 |
Združenje žrtev pravosodnega nasilja - ZŽPN
Kratek opis vašega foruma
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Administrator
Administrator foruma
Pridružen/-a: 27.12. 2005, 13:53
Prispevkov: 218
|
 Objavljeno: 25 Mar 2006 09:11 Naslov sporočila: Nove informacije IP |
 |
|
Spoštovani,
Informacijski pooblaščenec je izdal 8 novih odločb:
1. Združenje Moč zoper Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, 06.03.2006, 021-13/2006, Dokument ne obstaja, Zavrnjeno.
V obravnavani odločbi Pooblaščenec ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumentoma, ki ju prosilec zahteva, kar pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. ods. 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. To pomeni, da ni izpolnjen pogoj materializirane oblike, zato pritožbi prosilca ni bilo mogoče ugoditi.
http://www.ip-rs.si/index.php?id=423&tx_jzdecisions_pi1[showUid]=158&cHash=ac7453399e
2. Sava Trade d.d. zoper Ministrstvo za obrambo RS, 02.03.2006, 021-96/2005/4, Poslovna skrivnost, Delno odobreno.
V zadevi je Pooblaščenec odločal ali so določeni deli ponudbene dokumentacije na javnem naročilu organa s strani ponudnikov pravilno označeni kot poslovna skrivnost. Prav tako je Pooblaščenec presojal ali lahko vzorci blaga in izdelkov, ki so bili predmet javnega razpisa, predstavljajo informacijo javnega značaja.
http://www.ip-rs.si/index.php?id=423&tx_jzdecisions_pi1[showUid]=179&cHash=c2114bfe8d
3. Prosilka zoper Državni izpitni center RS, 28.02.2006, 021-61/2005/7, Tajni podatki, Dokument v izdelavi, Notranje delovanje organa, Odobreno.
V obrazložitvi so obširno pojasnjeni vsi argumenti, zaradi katerih se je Pooblaščenec odločil, da so prosto dostopni podatki o:
- odstotku kandidatov, ki so na posamezni šoli maturo opravili v spomladanskem roku;
- številu dijakov, ki so na posamezni šoli v spomladanskem roku dosegli 30 točk in več;
- številu točk, ki jih je v povprečju na spomladanskem roku dosegla posamezna šola;
- številu točk, ki jih je v navedenih dveh šolskih letih v povprečju dosegla posamezna šola pri posameznem maturitetnem predmetu.
Pooblaščenec je ugotovil, da v tej zadevi ne gre niti za tajne podatke, niti za dokumente v izdelavi oziroma za podatke v zvezi z notranjim delovanjem organa. Posebno pozornost je namenil argumentu organa, da gre za zavajajoče podatke, ki bi lahko povzročili napačno razumevanje.
http://www.ip-rs.si/index.php?id=423&tx_jzdecisions_pi1[showUid]=178&cHash=5d8ae07c1d
4. Prosilec zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS, 21.02.2006, 021-11/2006/5, Ali gre za inf. javnega značaja, Zavrnjeno.
V obravnavani odločbi Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec zahteva odgovore na vprašanja, s katerimi organ ne razpolaga in se ne nahajajo v obliki dokumenta, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj materializirane oblike, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Pritožbi prosilca zato ni bilo mogoče ugoditi.
http://www.ip-rs.si/index.php?id=423&tx_jzdecisions_pi1[showUid]=182&cHash=36db4e598a
5. Prosilec zoper odločbo Upravne enote Idrija, 21.02.2006, 021-103/2005/7, Osebni podatek, Ali gre za inf. javnega značaja, Delno odobreno.
Prosilec je zahteval naslednje informacije: - ali je določena oseba v postopku pridobivanja soglasij za prekop čez zemljišče stranka v postopku kot lastnik ali kot najemnik parcel in na čigavi parceli, -ali je bila določena oseba stranka v postopku, kot lastnik parcel preko katerega je potekala trasa vodovoda v naselju Govejk oziroma ali je trasa vodovoda potekala čez njegove parcele, - Poimenski seznam lastnikov parcel v naselju Govejk, po katerih je potekala trasa vodovoda in fotokopijo vrisane trase vodovoda iz lokacijske dokumentacije. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in mu je posredoval fotokopijo lokacijskega dovoljenja za gradnjo Vodovoda Ledine brez osebnih podatkov. Obenem je organ prosilcu posredoval tudi fotokopijo vrisane trase vodovoda iz lokacijske dokumentacije. Pooblaščenec je pritožbi delno ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje potrdilo zemljiškoknjižnega sodišča - seznam lastnikov navedenih parcel. Zakon o zemljiški knjigi namreč določa, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, vsi vpisi v zemljiški knjigi so javni, med drugim se o o imetniku pravice, ki je fizična oseba, vpišejo naslednji podatki: - ime in priimek, - EMŠO, - naslov stalnega prebivališča. Upoštevaje vse navedeno, podatki o lastnikih določenih parcel niso varovani osebni podatki. V preostalem delu je Pooblaščenec pritožbo zavrnil, ker v tem delu informacije, ki jih je zahteval prosilec, ne izpolnjujejo kriterija materializirane oblike za obstoj informacije javnega značaja v smislu 4. čl. ZDIJZ.
http://www.ip-rs.si/index.php?id=423&tx_jzdecisions_pi1[showUid]=183&cHash=73c07199b3
6. KNSS – Neodvisnost, Sindikat rejniških družin zoper Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, 21.02.2006, 021-92/2005/18, Ponovna uporaba, Osebni podatek, Zavrnjeno.
Pooblaščenec je zavrnil zahtevo za ponovno uporabo evidence oziroma registra izdanih dovoljenj za izvajanje rejniške dejavnosti (tudi kot poklic), saj se je zahteva nanašala na podatke, za katere Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti dejavnosti določa, da so dostopni samo upravičenim osebam in katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Pri slednjem je Pooblaščenec poudaril tudi vidik varstva pravic otrok - rejencev.
http://www.ip-rs.si/index.php?id=423&tx_jzdecisions_pi1[showUid]=184&cHash=b21931bcb2
7. Prosilec zoper odločbo Ministrstva za zunanje zadeve, 15.02.2006, 021-100/2005/3, Notranje delovanje organa, Zavrnjeno.
Prosilec je od organa želel pridobiti fotokopijo note, ki jo je organ v začetku leta 2005 poslal hrvaški strani, in na podlagi katere je spomladi leta 2005 začel delovati skupni maloobmejni prehod Hotiza. Gre za noto Ministrstva za zunanje zadeve št. N-25/05 z dne 25.1.2005. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, sklicujoč se na 9. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ (dokument v postopku izdelave), saj zahtevani dokument, skupaj s hrvaško noto, tvori mednarodni dogovor med RS in RH, ki pa še ni bil ratificiran s strani Vlade RS. Pooblaščenec je pritožbo zavrnil, ker je ugotovil, da je podana izjema iz 11. tč. I. odst. 6. čl. ZDIJZ. Zahtevani dokument je namreč nastal v procesu sklepanja dogovora med dvema sosednjima državama, ki predstavlja mednarodno pogodbo. Dokumente, ki so si jih v okviru sklepanja mednarodne pogodbe med seboj izmenjali organi dveh držav, pa gre šteti za interne dokumente, torej dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, sodelujočih pri sklepanju navedene mednarodne pogodbe. Ker pa je mednarodna pogodba, katere del je tudi zahtevani dokument, še vedno v postopku ratifikacije, za ratifikacijo pa je v konkretnem primeru pristojna Vlada RS, bi razkritje zahtevanega dokumenta nedvomno povzročilo motnje pri delovanju organa, saj bi onemogočilo neobremenjeno in odprto razmišljanje organa.
http://www.ip-rs.si/index.php?id=423&tx_jzdecisions_pi1[showUid]=180&cHash=fa408ceeb1
8. Prosilec zoper molk Ministrstva za zunanje zadeve RS, 13.02.2006, 020-54/2004/21, Osebni podatek, Delno odobreno.
Prosilec je od organa zahteval podatke kdo so bili oz. so zunanji svetovalci organa za področje odnosov z Republiko Hrvaško in mejne problematike, ter koliko denarja so za svetovanje prejeli. Pooblaščenec je odločil, da ima javnost pravico vedeti, s kom državni organi sklepajo pogodbe, na podlagi katerih se porabljajo javna sredstva in kakšni so ti zneski, zato je pritožbi delno ugodil in prosilcu omogočil delni dostop do zahtevanih podatkov.
http://www.ip-rs.si/index.php?id=423&tx_jzdecisions_pi1[showUid]=181&cHash=fb2a1bed3a
Lepo pozdravljeni,
Aleš Petrič, urednik spletnih strani
Informacijski pooblaščenec
Kržičeva 9, 1000 Ljubljana
Tel: 01 280 7700 / Fax: 01 280 7710
www.ip-rs.si |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Boris
kapitan
Pridružen/-a: 12.02. 2006, 08:50
Prispevkov: 86
|
| Objavljeno: 27 Sep 2007 08:53 Naslov sporočila: Svetovni dan pravice vedeti! |
|
|
Sporočilo za javnost
Svetovni dan pravice vedeti se letos praznuje že petič zapored. Ta dan je obeležen s številnimi akcijami, pobudami, okroglimi mizami in drugimi aktivnostmi, ki po vsem svetu poudarjajo pomen pravice vedeti in dvigujejo družbeno zavest o pomenu te pravice.
28. september je bil izbran za dan pravice vedeti v Sofiji leta 2002, ko je bila ustanovljena Skupina zagovornikov te pravice - Freedom of Information Advocates Network in simbolizira globalno gibanje, usmerjeno k transparentnemu delovanju javnega sektorja. Odprto delovanje naj za javni sektor pomeni dolžnost, za vsakega posameznika pa pravico, da si pridobi informacije javnega značaja brez izkazovanja pravnega interesa. Namen te pravice je doseči čim boljšo informiranost o zadevah splošnega in javnega pomena in s tem dvigniti odgovornost javnega sektorja pri sprejemanju za družbo pomembnih odločitev.
Ena najvplivnejših nevladnih organizacij, Open Society Justice Initiative, je izoblikovala 10 načel, ki zaznamujejo pravico vedeti:
1. Dostop do informacij javnega značaja je pravica za vsakogar.
2. Dostop je pravilo – tajnost je izjema!
3. Pravica se nanaša na vse organe javnega sektorja.
4. Postaviti zahtevo za dostop do informacij naj bo preprosto, hitro in brezplačno.
5. Javni uslužbenci so dolžni pomagati prosilcem pri oblikovanju zahteve za dostop do informacij.
6. Zavrnitev dostopa do informacij mora biti obrazložena.
7. Javni interes ima prednost pred tajnostjo podatkov.
8. Vsakdo ima možnost izpodbijati odločitev, s katero mu je bil dostop zavrnjen.
9. Organi javnega sektorja morajo aktivno in samoiniciativno posredovati glavnino informacij javnega značaja.
10. Za varstvo pravice mora skrbeti neodvisen pritožbeni organ.
Slovenija je na dobri poti, da bo te cilje, ki si jih je zastavila s sprejemom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja v letu 2003, uresničila in da bodo ti principi postali del običajne prakse.
Kljub temu Informacijski pooblaščenec opozarja na pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti.
Že vse od uveljavitve zakona je opaziti, da organi javnega sektorja prepogosto ne odgovorijo na zahteve za dostop do informacij v zakonitem roku in da pride do pojava t.i. molka organa. Priporočamo, da osebe, ki so pri zavezanih organih pooblaščene za posredovanje informacij, poskrbijo zato, da se vse zahteve odgovorijo čim prej, nikakor pa ne izven zakonitega roka.
Še vedno je opaziti premalo dejaven odnos organov javnega sektorja do samoiniciativnega posredovanja informacij, tako da nimajo svojih spletnih strani, na katerih bi bile najpomembnejše informacije javnega značaja enostavno prosto dostopne; prav tako nimajo katalogov informacij javnega značaja, ki bi omogočali takojšen pregled seznama vseh informacij, s katerimi določen organ razpolaga. Tukaj ostajajo na potezi predvsem javni zavodi, kot na primer zdravstveni zavodi ter osnovne šole. Pogosto kljub obstoju spletne strani te ostajajo vsebinsko prazne, zato morajo zainteresirani posamezniki vložiti zahtevo za dostop. Takšen pristop ne omogoča napredka, ki bi se odražal v tem, da bi bil postopek z zahtevo za dostop do informacij zgolj sekundarnega značaja, ker bi bile najbolj iskane informacije že enostavno dostopne na svetovnem spletu.
Ob svetovnem dnevu pravice vedeti Pooblaščenec izraža tudi zaskrbljenost nad morebitnim omejevanjem pravice vedeti v prihodnosti. Ob pripravi predlogov zakonov se namreč pogosto opazijo poskusi, da bi se zaradi občutljivosti posameznih področnih informacij dodajale nove izjeme od prosto dostopnih informacij oziroma da drugi zakoni dostop do informacij popolnoma izključijo (na primer Zakon o trgu finančnih inštrumentov, Ur. l. RS, št. 67/07). S tem se posega in ruši vzpostavljen sistem transparentnosti in preglednosti nad izjemami po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, spregleda pa se smisel transparentnega delovanja, ki vodi tudi k večji učinkovitosti in sprejetosti dela v javnem sektorju. Predlagatelji predpisov in zakonodajalec ne bi smeli pozabili na to, kako pomembno prispeva pregledno in odprto delovanje javnega sektorja k splošnemu nivoju demokratičnosti v državi. Do sedaj pa je bilo Ministrstvo za javno upravo, ki je pristojno za to področje v Vladi RS, pri skrbi za ohranjanje odprtega delovanja prizadevno in uspešno.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Novice s področja varstva osebnih podatkov ali dostopa do informacij javnega značaja prejemate, ker ste se prijavili na prejemanje tovrstnih novic prek spletne strani Informacijskega pooblaščenca (http://www.ip-rs.si) ali ste uredniku spletne strani na drug način sporočili elektronski naslov, na katerega želite prejemati novice.
Odjavo s seznama za prejemanje novic lahko enostavno opravite na spletni strani: http://www.ip-rs.si/index.php?id=273.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Boris
kapitan
Pridružen/-a: 12.02. 2006, 08:50
Prispevkov: 86
|
| Objavljeno: 29 Feb 2008 07:53 Naslov sporočila: Sporočilo za javnosti v zvezi MZ |
|
|
Sporočilo za javnost po tiskovni konferenci
28.02.08
Informacijski pooblaščenec je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je predstavil svojo odločitev v inšpekcijski zadevi zoper Ministrstvo za zunanje zadeve, glede zakonitosti obdelave osebnih podatkov s pridobivanjem izpisov klicanih in klicočih telefonskih številk iz stacionarnega telefonskega omrežja v obdobju od 24.12.2007 do 30.1.2008.
Postopek inšpekcijskega nadzora je bil uveden z namenom, da se pri Ministrstvu za zunanje zadeve preveri zakonitost obdelave osebnih podatkov za namene izvedbe interne preiskave, ki jo je ministrstvo uvedlo zaradi objave zapisnika pogovora med slovenskimi in ameriškimi diplomati, ki je bil sestavljen dne 24.12.2007 v Washingtonu in je bil kasneje objavljen v medijih.
Informacijski pooblaščenec je včeraj izdal odločbo, s katero je ministrstvu odredil uničenje zgoščenke (CD), na kateri se nahajajo izpisi klicanih in klicočih telefonskih številk iz stacionarnega telefonskega omrežja v obdobju od 24.12.2007 do 30.1.2008. Ministrstvo je odločbo prejelo isti dan, ukrep pa mora izvršiti v roku 3 dni.
Celotna odločba je objavljena na tej povezavi:
http://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/odlocbe/MZZ_Odlocba_27.2.2008.pdf
Nataša Pirc - Musar, univ. dipl. prav.
Informacijska pooblaščenka |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Administrator
Administrator foruma
Pridružen/-a: 27.12. 2005, 13:53
Prispevkov: 218
|
| Objavljeno: 08 Maj 2008 11:36 Naslov sporočila: Informacija za javnost |
|
|
6. maj 2008
Sporočilo za javnost
Pooblaščenec pričel z izdajo smernic glede obdelave osebnih podatkov
Informacijski pooblaščenec je v zadnjih dveh letih v izdelavo neobveznih mnenj in pripravo brošur vložil izdatne napore, sedaj se pa tem aktivnosti pridružuje še z izdajanjem smernic s področja varstva osebnih podatkov.
Smernice so v tujini pogosta praksa nadzornih organov za varstvo osebnih podatkov in predstavljajo vmesno stopnjo med mnenji in brošurami, njihov namen pa je podati skupne praktične napotke za upravljavce zbirk osebnih podatkov na jasen, razumljiv in uporaben način in s tem odgovoriti na najpogosteje zastavljena vprašanja s posameznih tematskih področij varstva osebnih podatkov, s katerimi se srečujejo upravljavci zbirk osebnih podatkov. S pomočjo smernic naj bi upravljavci dobili priporočila, kako naj v praksi zadostijo zahtevam Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB1).
Pravno podlago za izdajo smernic Pooblaščencu daje 49. člen ZVOP-1-UPB1, ki med drugim določa, da Pooblaščenec daje neobvezna mnenja, pojasnila in stališča o vprašanjih s področja varstva osebnih podatkov in jih objavlja na spletni strani ali na drug primeren način ter pripravlja in daje neobvezna navodila in priporočila glede varstva osebnih podatkov na posameznem področju.
Smernice so objavljene na spletnih straneh Pooblaščenca, do sedaj pa so bile izdane naslednje:
- Smernice za zavarovanje osebnih podatkov v informacijskih sistemih bolnišnic;
- Smernice glede uvedbe biometrijskih ukrepov;
- Smernice za varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka
Povezave: http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/smernice/ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Administrator
Administrator foruma
Pridružen/-a: 27.12. 2005, 13:53
Prispevkov: 218
|
| Objavljeno: 07 Jun 2008 15:12 Naslov sporočila: Nadzor brez dovoljenja! |
|
|
Bo švedska tajna služba lahko prestrezala ves mednarodni promet?
Kot poroča The Register, ki se naslanja na sporočilo švedske Piratske stranke, švedska vlada pripravlja zakon, ki bo švedski tajni službi National Defence Radio Establishment (FRA) omogočil dostop in spremljanje vsega telekomunikacijskega prometa, ki prečka švedske meje.
Švedska tajna služba bo tako lahko spremljala ves "mednarodni promet", torej tako vse telekomunikacije, ki izvirajo iz Švedske, ki so namenjene na Švedsko ter ki prečkajo Švedsko (npr. komunikacijo med Britanci in Finci). Ukrep je še posebej problematičen zaradi narave usmerjanja prometa preko interneta, saj komunikacijski paketki med dvema točkama potujejo po glede na trenutno obremenjenost omrežja najhitrejših povezavah, ne pa po geografsko najkrajših poteh.
Prestrežene podatke bodo analizirali z iskalniki ključnih besed, dostop do analiz pa bodo poleg tajnih služb, policije in carine imeli tudi uslužbenci ministrstva za promet, uslužbenci ministrstva za kmetijstvo v nekaterih primerih pa tudi večja zasebna podjetja.
Po poročanju The Registra je predlog zakona, ki je bil pripravljen v začetku leta 2007 precej razburil podjetje Google. Googlov svetovalec za področje zasebnosti Peter Fleischer, je tako za švedski časopis The Local (pa tudi na svojem blogu) izjavil, da Google "ne more ogroziti integritete svojih uporabnikov ter dovoljevati švedskim oblastem dostopa do podatkov, ki Švedske sploh ne zadevajo", Google pa naj bi zagrozil, da bo v primeru, da bo zakon sprejet omejil svoje povezave na Švedsko.
Podobno kot Google pa očitno namerava storiti tudi telekomunikacijsko podjetje TeliaSonera, ki načrtuje premik svojih poštnih strežnikov izven Švedske in sicer z namenom zaščititi zasebnost svojih strank na Finskem.
O zakonu naj bi švedski parlament glasoval 17. junija, po podatkih švedske Piratske stranke pa zakon podpira večina v parlamentu.
Kljub razburjenju, ki ga je predlog zakona povzročil v ostalih državah in v nekaterih zasebnih podjetjih, pa Švedska ni prva evropska država, ki se namerava poslužiti takšnega ukrepa. Naj spomnimo, da je marca letos Informacijski pooblaščenec vložil zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o Slovenski obveščevalno - varnostni agenciji (ZSOVA) in sicer na podlagi inšpekcijskega nadzora v katerem je bilo uradno ugotovljeno, da SOVA izvaja nadzor mednarodnih sistemov zvez po 21. členu ZSOVA na ozemlju Slovenije in na komunikacijah, ki fizično potekajo preko Slovenije, ukrepi pa niso zakonsko časovno omejeni.
Zanimivo je, da so švedske tajne službe že zgodovinsko vpletene v spremljanje mednarodnih sistemov zvez. Tako so, kot v knjigah The Codebreakers in Codebreakers: Arne Beurling and the Swedish Crypto Program During World War II opisujeta David Kahn in Bengt Beckman, Švedi takoj po napadu Nemčije na Dansko in Norveško aprila 1940 pričeli prisluškovati vsemu nemškemu mednarodnemu prometu. Švedska je namreč Nemčiji omogočila uporabo telekomunikacijskih povezav v svet preko svojega ozemlja, pridobljene obveščevalne podatke, ki jih je dešifriral švedski matematik Arne Beurling pa so nato posredovali zahodnim zaveznikom.
Vir novice: http://slo-tech.com/ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
