czni
kapitan
Pridružen/-a: 09.11. 2007, 12:51
Prispevkov: 95
|
 Objavljeno: 06 Jul 2008 09:24 Naslov sporočila: Kritik pravosodja Stanko Klep-zgodovina |
 |
|
ZDRUŽENI OB LIPI SPRAVE
STANISLAV KLEP
vodja gibanja, jurist, kritik pravosodja RS
tel. 04/2012-964,2012-418
4000 KRANJ, C Staneta Žagarja 1
Kranj, dne 30.6.2008
VELEPOSLANIŠTVO
RUSKE FEDERACIJE
Tomšičeva ulica 9
1000 LJUBLJANA
Spoštovano veleposlaništvo!
Dovolite, da se predstavim. Sem Stanislav Klep, rojen 6.10.1921 v Trničah pri Mariboru. Sem upokojeni odvetnik. Od leta 1987 vodim gibanje za slovensko narodno spravo in sem hkrati tudi kritik slovenskega pravosodja. S 17 leti sem kot dobrovoljec vstopil 1.4.1939 v jugoslovansko vojsko Kraljevine in sem bil kot vojak ob napadu Hitlerjeve Nemčije v boju s predhodnico nemške vojske pri Županji na Hrvaškem. Po srečnem naključju sem se izognil vojnemu ujetništvu in sem bil 1. maja 1941 na prisilnem delu v Nemčiji in nato na Poljskem. Potem ko je Nemška vojska 22. junija 1941 napadla Sovjetsko zvezo in je prodirala že mimo Kijeva in Harkova proti Kavkazu, sem v mestu DUBNO, v „distriktu Galizien und Ukrajine" kakor so imenovali zasedeno področje, videl in doživel tragedijo, ki jo tu natančneje opisujem.
V mestu Dubno smo v drugi polovici oktobra 1941 stanovali v stavbi, ki je bila prej podoficirska šola Rdeče armade. Na tistem območju je bilo tudi taborišče sovjetskih vojnih ujetnikov. Več dni zapored smo po končanem delu pri podjetju Deutsche Fernkabelgesellschaft, Berlin, videli in gledali tovornjake in vprežna vozila, na katerih so prevažali ujete vojake, tudi ženske so bile med njimi, jih med potjo streljali in pobijali. Nekaj dni smo to gledali. Vsem, ki smo to gledali in videli, so se nam nesrečneži zasmilili. Vsi smo bili tiho. Razen mene, ki sem pred množico, med katerimi je poleg mene bilo še večje število Slovencev in vodilno osebje podjetja, odločno in javno protestiral proti nečloveškemu ravnanju z vojnimi ujetniki. Vsi skupaj smo sočustvovali in nihče mojemu protestu ni ugovarjal. Seveda sem mogel pričakovati, kaj bo z menoj, ker sem se tako izpostavil. Mogel sem pričakovati samo smrt. Ko se je delovna skupina preselila v Kijev, so me pripadniki SA pospremili v koncentracijsko taborišče Žitomir.
Taborišče Žitomir ali Auschwitz bi morala biti moja zadnja življenjska postaja. Pa ni bila.
Obolelega za malarijo in zapisanega smrti sta me stražnika s poti na pokopališče izročila vojni bolnišnici v Žitomiru, Kriegslazarett N. 902. Tu sem na Božični večer 24. decembra 1941 doživel srečen dan v svojem življenju. Od tedaj Nemcev več ne sovražim.
Da sem ostal pri življenju, sem hvaležen Bogu. Nato osebju delovne organizacije Deutsche Fernkabelgesellschaft, Berlin, posebej pa še komandantu vojne bolnišnice Kriegslazarett N. 902, Žitomir.
Zgodovinski vrh EU z Rusijo 27. junija 2008 v Hanti Mansisku je svetu vlil upanje, da bo že prvo stoletje tretjega tisočletja odločilno za obstoj Človeka na Zemlji. Znanost še ne more preprečiti potresov, v atmosferi pa so že znaki, ki utegnejo povzročiti svetovno katastrofo.
Čeprav je velika parada moči orožja v Moskvi v obletnico zmage nad nacizmom 9. maja letos bila razumljiva, ima vrh EU z Rusijo večji pomen, kakor ga ima prikaz moči orožja.
Zbližanje z demokratično Rusko federacijo in Zvezno republiko Nemčijo je za obstoječi svet razumljiva s posredovanjem Republike Slovenije velik uspeh Slovenije ob koncu mandata pri vodenju EU.
Naš zaključek je: Evropska unija brez Rusije ni evropska.
Hkrati s to ugotovitvijo podpisani Stanislav Klep prosim veleposlaništvo Ruske federacije, da predsedniku gospodu Drnitriju Medvedjevu in predsedniku vlade Ruske federacije gospodu Vladimiru Putinu predloži v odobritev moj protest proti pobijanju sovjetskih vojnih ujetnikov v DUBNEM V OKTOBRU leta 1941. Podpisani sem ponosen na svoje ravnanje, ki je vzpodbudilo tudi nemško demokratično javnost za sočustvovanje. Prepričan sem, da bo tudi rusko.
Sporazum vrha EU z Rusijo v sodelovanju z vlado Slovenije ima velik pomen za splošno dobro in človeško moralo.
Ker mi slovenska oblast za moja ravnanja ni dala priznanja, ki mi ga je že izrekla Zvezna republika Nemčija s svojim aktom o plačilu odškodnine za suženjsko delo v taborišču smrti, ki sem jo hvala Bogu, preživel, upravičujem svojo prošnjo.
Stanislav Klep |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
