Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

Spoštovana gospa "XXXXXXXXXXXXX"

ali nimate imena ali nimate poguma ali se drugače tudi dopisujete z ljudmi kot so "oče otroka". Žalostno! Če se že ukvarjate s svetovanjem se naučite olikane komunikacije. Dokler ste anonimni ste nula. Koga zanima mnenje anonimne osebe? Sicer vem, kaj imate za bregom nikar ne igrajte "Matere Tereze". Ne govoričite o svoji "upravičeni jezi", še nihče na svetu ni za sebe rekel, da je jezen neupravičeno, torej bo veljalo tudi za mene. Bivšemu dam mir, da lepšega miru ne more imeti, nikar me več ne nadlegujte, sploh pa ne pod masko dobrodelstva. Če že znate drugemu pustiti da živi v miru dajte še meni mir. Nikar več ne delite nasvetov, nimate niti talenta za to, niti inteligence

Lep pozdrav mati otroka

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

Po vseh diskriminiranju, poniževanjih in montiranju sodnih procesov, ki sem jih doživel proti meni obljavljam odprto pismo javnosti. Samo Ahlin

ZELO NUJNO-VARSTVO KORISTI OTROK

Samo Ahlin,

Kal nad Kanalom 44,

5214 Kal nad Kanalom,

SI- Slovenija

TEL. 00386 51 250476

EVROPSKA KOMISIJA, POSAMEZNI PRISTOJNI ODBORI IN POSLANCI V EVROPSKEM PARLAMENTU

VLOGA ZA POSREDOVANJE IN POMOČ

Spoštovani, ker pravzaprav ne vem prav dobro, na koga bi svojo prošnjo naslovil, se obračam kar na vas vse z željo, da moj apel posredujete naprej pristojnim organom po vaši presoji.

Nezadržno se približuje čas, ko bo naša država predsedovala Evropski uniji. Kot državljan te države, ki ji mnogi pravijo tudi zgodba o uspehu, bi vam predstavil tudi drugo plat te zgodbe, v kateri sva prisiljena živeti moj sin in jaz. Vendar žal to ni zgodba o uspehu, prej zgodba o neskončni nočni mori iz katere se s sinom ne moreva zbuditi niti po petih letih bivanja v tako imenovani pravni državi.

To je zgodba o blefiranju, nezstrokovnosti, neznanju, političnimi kupčkanji po resorjih, korupciji in zgodba o sistematičnih ter dolgoletnih kršitvah otrokovih in človekovih pravic v Sloveniji. V državi, ki ne pozna vladavine prava in osnovnih demokratičnih principov.

Jaz in moj sin Timotej nisva edini žrtvi kvazi države, ki bo kmalu na čelu EU, prav ob začetku predsedovanja bodo nekatere nevladne organizacije predstavile svetovni javnosti dokumentarni film, ki opisuje kršitve otrokovih pravic v RS in vsebuje tudi video posnetke nasilja državnih organov nad otroki v RS, ob katerih bi se zjokal celo kamen!

Tudi sam bom v kratkem na spletnih straneh objavil vso 5-letno kalvarijo mojega otroka. V videoposnetkih, ki bodo pretresli svet. Posnetki so pretresljivi, originalni in kar je najpomembnejše, datirajo v čas po vstopu Slovenije v članstvo EU. Enega od njih priložim moji in Timotejevi prošnji za pomoč.

Opozorim prejemnike moje prošnje za pomoč na dejstvo, da je Republika Slovenija članica EU, da bo predsedovala tej veliki družini držav in da vztrajno ignorira vsako priporočilo nevladne organizacije, ki opozarja na nevzdržne razmere v RS in tudi vehementno ignorira Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope - Rec(2006)19 državam članicam o politiki za podporo pozitivnega starševstva, ki jo je sprejel Odbor ministrov dne 13. decembra 2006 na 983. sestanku namestnikov ministrov. Slovenija krši določila Konvencije o stikih z otroki (ETS št.: 192), priporočila parlamentarne skupščine in sicer: 751 (1975) o položaju in odgovornostih staršev v sodobni družini in o podpori, ki jim jo nudi družba; 1074 (1988) o družinski politiki; 1121 (1990) o pravicah otrok; 1443 (2000) o mednarodni posvojitvi: spoštovanje pravic otrok; 1501 (2001) o odgovornosti staršev in učiteljev pri vzgoji otrok; 1551 (2002) o ustvarjanju družbe 21. stoletja z otroki in za njih: nadaljevanje Evropske strategije za otroke (Priporočilo 1286 (1996)); 1639 (2003) o družinskem svetovanju in enakosti spolov; 1666 (2004) o prepovedi telesne kazni za otroke v Evropi; 1698 (2005) o pravicah otrok v institucijah.

Še posebno ignorantski pristop ima do končnega sporočila in politične deklaracije evropskih ministrov, odgovornih za družinske zadeve, na 28. zasedanju (Lizbona, Portugalska, 16. in 17. maj 2006), še posebej na:

- spoznanje, da mora biti starševstvo, kljub temu, da je vezano na družinsko zasebnost, določeno kot predmet javne politike in da je nujno sprejeti vse potrebne ukrepe za podporo starševstva in ustvarjanje pogojev za pozitivno starševstvo;

- ob sklicevanju na zavezo o spodbujanju in prizadevanju za skupno evropsko politiko na področju družinskih zadev in pravic otrok v okviru Sveta Evrope;ob priznanju otroka kot osebe s pravicami, vključno s pravico do zaščite in sodelovanja, do izražanja njegovega/njenega mnenja ter s pravico biti slišan in upoštevan;

Slovenija ne želi izpolniti točke 5. Upoštevanje odgovornosti, pravic in dolžnosti staršev, še posebno ignorira kakršnokoli pozornost, ki bi jo bilo treba nameniti pomembni vlogi, ki jo pri negi in vzgoji otrok igrajo očetje, še posebej ob upoštevanju načela enakosti spolov, vpliva usklajevanja dela in družinskega življenja na družino, ter razpada družine, zaradi česar očetje pogosto živijo ločeno od svojih otrok.

Tudi moj Timotej je sedaj ločen od očeta (ponovno) proti svoji volji!

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih datira v davno leto 1977! Slovenska politična oblast, ki bo s 1.1.2008 predsedovala EU ga še danes uporablja za urejanje odnosov na tem področju. Si lahko zamislite državo, ki je uredila vso in tudi pasjo zakonodajo, popolnoma pa izpustila področje zaščite otrok in družinskega življenja! Ob sedaj že splošno znanih sodnih zaostankih v naši državi, ob nespoštovanju podpisanih in ratificiranih konvencijah, ob zakonu iz ne samo preteklega stoletja, temveč celo iz nekega prejšnjega režima, ob priljudnem in všečnem slovenskem poslancu v vašem parlamentu, Borutu Pahorju, (ki je v rokah 4 leta držal škarje in platno Ministrstva za družino), jaz in moj sin z zadnjimi močmi in zadnjimi centi naprošava za pomoč ljudi in skupine in apelirava na zdrav razum izven naših meja, saj nama je v Republiki Sloveniji preprečen celo dostop do medijev!

Navkljub temu, da se državni uradniki in »strokovnjaki« na tem področju pri polnem razumu zavedajo, da zavestno delujejo v škodo otrok in se ne morejo na noben način otresti stereotipnega, zakoreninjenega razmišljanja, ki so ga pridobili v preteklosti, raje vidijo, da otroci trpijo in da jih dobesedno uničujejo že v rani mladosti. Timoteja so v vseh teh letih dobesedno »ubili«. Še pred časom je bil veder, nasmejan in srečen deček, ki pa danes dobesedno ne ve, kje je njegov tati, saj so se spustili tako daleč, da so nama prepovedali za celih 72 ( dvainsedemdeset) dni vsakršnj stik in pretrgali komunikacijo. To pa tako podlo, da so na podlagi maminih besed, brez vsakega dokaza in na podlagi neresnične, lažne ovadbe zapisali, da sem agresiven in nevaren, česar pa v nobenem dokumentu ni zaslediti. S tem so omogočili izdajo začasne odredbe o prepovedi približevanju in to brez vseh materialnih dokazov, prič…

Država ve, da je v preteklosti že zelo škodovala Timoteju ( celo z nasilnimi izvršilnimi dejanji – rubežem otroka kot predmeta izvršbe dne 06.07.2005) in prezrla vse njegove pravice, a jih Timotej ne zanima, kar so tudi napisali dne 05.07.2005, ko sem jih kot njegov očka prosil, naj mu tega vendarle ne počno! Žal je v naši državi otrok dobesedno le predmet! Predmet, ki nima pravice do izražanja svojega mnenja ter nima pravice biti slišan in upoštevan, ko in kadar govori besede, ki odraslim, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih niso povšeči.

Moj sin Timotej je 4 leta govoril in govoril, sodnim izvedencem, socialnim službam, policiji, zdravnikom, v šoli, celo Sv. Miklavžu je napisal pismo in ga prosil, naj mu vendarle pomaga in mu omogoči, da bo lahko živel pri očetu!

Žal, je bila njegova želja le kratek čas uslišana, mati je prišla in ga kljub odločbi sodišča spet »rubila« tokrat celo nezakonito in zaščitil ga ni nihče od odgovornih. Ne samo to, državne institucije so jo pri tem, da bi prikrile svoje napake iz preteklosti, pri nezakonitem početju celo podprle in ji nudile tiho sodelovanje – s svojo neaktivnostjo.

V Republiki Sloveniji je kljub vsem lepim besedam le 4% otrokom omogočeno živeti pri očetu po razvezi, pa še pri tej nizki številki je treba odšteti 2%, ker tja vštevamo vdovce in/ali otroke, ki so nameščeni v reji! Tudi podatek, da je 96% otrok po razvezi dodeljeno materam in da od teh jih 25% ne prejema nobene preživnine, pove, da je s to družbo in njenimi voditelji nekaj zelo narobe. Zastavlja se preprosto vprašanje, zakaj družinskega področja ne ureja in prepušča na tako občutljivem poligonu improvizacijo različnih organov in institucij, povečini feminiziranih do skrajnosti.

To je tudi razlog, da je v RS ženskam-materam omogočeno načrtno izvajanje indoktrinacije (PAS sindrom), kar vam bom v nadaljevanju dokazal s povzetkom postopka in priloženimi dokumenti in video posnetki, ki se jih ne bi sramoval niti Darfur prepoznati za svoje!

Ločitveni postopek se je pričel leta 2003! Tedaj je Timotej imel 6 let. Ves časa je želel živeti pri meni in tudi je, kljub grožnjam matere in socialnih služb. Sodišče ga je prisiljevalo da se vrne k materi, na ta način, da je vedno znova in znova določalo nove »strokovnjake«, ki naj bi od dečka »izvlekli« da hoče živeti pri materi, s čimer bi potrdili pravilnost svojih ( nikoli zmotljivih?) sodnih odločitev, ki se jih je v 4 letih nabralo za 1 meter. Celo rubili so ga očetu ( videoposnetek ). Ko sva s sinom po 3 letih le prilezla do Vrhovnega sodišča, se je končno našel nekdo, ki je ugotovil, da nekaj pa le ni prav! Sodba se je vrnila nazaj na 1. stopnjo, na začetek, z obrazložitvijo vseh napak, ki so bile v postopku storjene na 1.stopnji. V vmesnem času so se na tem sodišču zamenjale skorajda vse sodnice! Spet sem pristal na začetku, po 4 letih sva s Timotejem pristala natanko tam kjer sva bila. Ločena, na silo vendar tokrat celo tako, da je sistem materi omogočil celo zlorabo vseh procesnih institutov in me je prikazala kot nasilneža, kar nikoli in nikdar nisem bil, kar izhaja iz množice, celo policijskih dokumentov, s čimer je izsilila sodno odredbo o prepovedi približevanja otroku, vse z namenom, da bo v vmesnem času lahko izkoristila možnost manipuliranja z otrokom in ga vendarle odtujila od očeta ter mu priskutila njegovo ljubezen do njega!

Popisal bom postopke le zadnjih mesecev kalvarije, ki jo s sinom ponovno doživljava, ker kot navajam, zaradi šlampastega dela sodišča postopek ni ne samo zaključen, vrnjen je nazaj popolnoma na začetek in to po 4 letih. Timotej ima sedaj 10 let!

03.11.2003 ob 19:00 uri Postopek ločitve je v teku mesec dni; moja žena me še vedno pretepa, klofuta, brca….Zdravniško potrdilo to potrdi, policisti se mi na policijski postaji režijo! Dobim celo vrsto nasvetov, kako naj bi se kot »desc« vedel do takšne žene, ne pa da hodim na policijo jokat!

Leta 2003 in prej me žena v zakonu pretepa, vsi se mi režijo, celo policaji, ko hodim s črnicami v službo… Leta 2007 pa se ona mene tako hudo boji, da mora kar po policijsko zaščito...?!

23.11.2003 ob 13:00 uri se moja (tedaj še) žena s fizično in agresivno silo loti moje matere in jo poškoduje. Mama mora k zdravniku. Zdravniški izvid o poškodbah obstaja.

27.6.2005 mi Okrožno državno tožilstvo izda dokument, s katerim mi potrjuje, da je moja ovadba zoper mojega bivšega tasta kot obdolžilni predlog prispela s strani policije do tožilstva! Do današnjega dne, kot oškodovanec, ki ga je tast močno udaril, ne vem, kaj se s tem predlogom dogaja. Priča fizičnega napada name pa je dežurni policist na PP NG dne

14.05.2005 v poznih popoldanskih urah - tudi sam napad na moje življenje in telo se je zgodil v prostorih policijske postaje. Policist tedaj odredbe ni spisal in moj tast me še dandanes lahko šikanira in fizično napada ter podaja lažne ovadbe in se mi reži v obraz!

Leta 2005 se me tast prav nič ne boji, še manj se čuti ogroženega, saj me trešči po glavi kar sredi policijske postaje vpričo policaja! Leta 2007 pa je ubogi mož tako prestrašen, da prosi policijo, naj ga vendarle zaščitijo pred mano. Z odredbo o prepovedi približevanju.
Po 4 letnih sodnih postopkih, rubežu mojega sina, nestrokovnih odločb…

12.07.2007 sem na Center za socialno delo Nova Gorica odšel po pomoč, ker je mati ponovno odpeljala sina, ko sem bil odsoten. En dan pred odhodom na dopust. Sina sem uspel dobiti nazaj prepozno, da bi koristil nameravani in rezervirani dopust, zato sva se odločila za popotovanje po krajih bivše Jugoslavije in obisk Plitvičkih jezer, ki jih ne jaz niti moj sin nisva še nikoli obiskala.

23.07.2007 mati Timoteja sodnici napiše pretresljivo pismo, kako naj bi bil moj sin z menoj »življenjsko ogrožen« , ker naj ne bi vedela, kje se nahajava! Kar mimogrede je »pozabila« omeniti, da sva se ji javila 21.07.2007 in to ponavljala vsak dan in ji pošiljala pozdrave, ter opisovala kaj doživljava in kako se imava, sama pa pozabila, da nama je tudi vsakodnevno odgovarjala na najina e-mail sporočila!

26.07.2007 Center za socialno delo Nova Gorica sodišču posreduje podatke in med drugim navaja, da je oče že 25.05.2007 na Centru zaprosil, da se njegovemu sinu dodeli Zagovornik, po projektu, ki ga izvaja Urad varuha človekovih pravic!

Mati se s postavitvijo neodvisnega zagovornika otroku ni strinjala!

27.07.2007 na pritiske matere na Center in njenih lažnivih navedb, ki jih je pisala 23.07.2007 »svoji« sodnici, dobiva z mojim sinom nenapovedan obisk kar dveh socialnih delavcev. Takoj po vrnitvi s potovanja oziroma počitnic. Socialna delavca sta ugotovila, da imava s sinom urejen dom, da sva se imela lepo in se poslovila!

30.07.2007 Center zapiše zaznamek o telefonskem klicu matere, ki je Centru sporočila, da je »vzela« sina in okrcala socialno službo, češ kako niso videli, da je otrok od sonca opečen!? Socialna služba je vzela pot pod noge in odšla na obisk k materi nemudoma, da preveri informacijo, pa so na vratih zaman zvonili! Vendar velja na tem mestu omeniti, da je bila mati doma in zaklenjena, po odhodu socialne službe pa je telefonirala na policijo in prijavila, da je na vratih zvonil oče?! In ji grozil, kar je izkoristila za predlog policiji, da se mu izreče ukrep prepovedi približevanja.

31.07.2007 Center sodišču sporoči, da je otrokova mati izjavila, da bo sina zadržala, ne pri sebi, nastanila ga je pri 100 km oddaljenih svojih starših, v nasprotju z odločbo sodišča, željo otroka, mnenjem Socialne službe in klinično-psihološkima izvedeniškima mnenjema dveh izvedencev te stroke!!!

31.07.2007 mati Timoteja telefonira »svoji«sodnici. In mimogrede pove, da je sina ugrabila in da je od petka 27/7 pri njej, da ga je odpeljala k svojim staršem in ga skupaj s svojimi starši »zabarikadirala« v hišo, 100 km oddaljeno od njenega stanovanja in od stanovanja očeta, da sina očetu »ne da« vsaj do 31.08.2007 in da sama mirno hodi v službo – v spremstvu policije bojda! Po poizvedbah očeta na policiji je trditev mame lažna, spremstva ni nikoli niti zahtevala (poizvedba na PP Nova Gorica).

31.07.2007 mati Timoteja na sodišče vloži prošnjo za pospešitev postopka in isti dan zapiše drugačno informacijo! Napiše, da ji je oče sina pustil zjutraj pred blokom 28/7, da je imela srečo, ker je bila pri njej mati, ki naj bi ga pazila!? Da je otrok opečen, (zdravniško potrdilo meni drugače), navaja sum pobega očeta in sina, neke grožnje in še cel kup neresnic!

01.08.2007 Center obvesti sodišče, da se oče dnevno oglaša in prosi za pomoč, saj je otrok od »ugrabitve« matere zaprt sredi poletja v hiši starih staršev, mati pa ni z njim!

01.08.2007 oče sodišču predlagam izdajo začasne odredbe, saj mati sodne poravnave sodišča ne spoštuje.

06.08.2007 Center za socialno delo Koper opravi intervencijski obisk pri Timotejevih starih starših. Iz zapisa je razvidno, da matere ni na istem naslovu! Oče z začudenjem kasneje ugotovim, da sta socialni delavki zapisali, da je oče vonjal na alkohol, vendar je ta trditev spet lažna – oče je namreč ob prihodu socialnih delavk govoril s policisti, saj je prijavil nezakonit odvzem otroka in nezakonito zadrževanje otroka s strani starih staršev, po pogovoru s socialnimi delavkami pa je še enkrat odšel na policijsko postajo svojo prijavo dopolnit. Organi pregona tega podatka niso zabeležili! Mati je ugrabila otroka in ga zaklenila na 100 km oddaljeno mesto zgolj iz razloga, ker po njenem socialna služba Nove Gorice ni »sočustvovala« z njo, saj ni želela zapisovati lažnih izjav in je na terenu nemudoma in nenapovedano preverila vsak njen klic, zato je bilo potrebno otroka oddaljiti od ljudi, ki so ga poznali in prepustiti v postopke novim, ki so sledili materi in starim staršem nekritično.

07.08.2007 oče v hudih skrbeh za sina na sodišče vložim dopolnitev predloga za izdajo začasne odredbe, da ga zaščitim, saj s sinom nimam nobenih stikov, niti ga ne uspem priklicati po telefonu.

22.08.2007 oče vložim na sodišče urgenco, saj se bliža čas šole, s sinom bi morala pripravljati šolske potrebščine, pa ne vem niti kje je, niti kako se počuti, ker dostopa do njega nimam, čeprav imam sodno odločbo, da je začasno pri meni!

29.08.2007 mi sodišče odgovori, da še nimajo zadosti podatkov za odločitev!

03.09.2007 Sodišče sklene, da Timoteja zaupa materi, začasno sicer, vendar stikov očeta in sina ne omogoči, saj stikov ne določi! Pri tem se sklicuje na 7- minutni razgovor sodnice in Timoteja, ki razgovora ne posname in v katerem naj bi sin dejal, da ne želi živeti z očetom! Kar je seveda svojevrstna sodna farsa in manipulacija tako matere kot sodnice, ki je po vseh dokazih z materjo v telefonskih in osebnih stikih.

10.09.2007 Oče odidem v »novo« šolo, ki jo obiskuje sin in ki mu jo je izbrala mati (ki še vedno živi 100 km stran od nove šole) in kjer je prepovedala vsak stik otroka in očeta učiteljem! Oče sem sina videl (odnesel sem mu darilo za rojstni dan), se z njim pogovarjal, sin je popolnoma zlomljen od vsega hudega zadnjih 4 let, ker ga nihče ne posluša in ne upošteva! Šola predlaga sodišču, da očetu prepovedo približevanje šoli – Javnemu zavodu!?Istega dne oče odidem tudi na socialno službo v Koper in podam izjavo na zapisnik z upanjem, da bo meni in sinu kdo le priskočil na pomoč.

11.09.2007 oče zaprosim sodišče za pomoč, da bi vendarle prišel do stika s sinom. Ker se dobesedno ponavlja zgodba iz preteklih dni in let in sicer se je prav isto dogajalo že leta 2005! Ko mi je mati s pomočjo sodišča skušala odtujiti otroka (PAS SINDROM) 1

1.09.2007 oče ponovno skušam videti in govoriti s sinom, bodisi v času odmora v šoli, bodisi po pouku. Mati je to prepovedala z pisnimi navodili, da mojega sina lahko šola izroči le staremu očetu?!

Istega dne mi Policijska postaja Koper izroči ODREDBO, da se mi je prepovedano približevati sinu na 200 m, ravno tako moji bivši ženi, mojemu bivšemu tastu in šoli katero obiskuje Timotej. ODREDBO je izdal policist ob 14:30 uri po tem, ko je stari oče Timoteja ob 08:45 zjutraj prišel na policijo in izjavil, da naj bi njemu in njegovi hčerki že dalj časa grozil, posredno naj bi tudi grozil svojemu sinu it izjavil je, da sem to storil celo z resnimi grožnjami, da bom napadel njihova telesa in življenja in da ogrožam njihovo varnost! V nadaljevanju in obrazložitvi je policaj navedel kopico lažnih podatkov o kazenskih postopkih, ki naj bi dokazovali agresivnost mene kot očeta in s tem utemeljen sum za izdajo odredbe. Žal v večini naštetih ovadb nastopam kot oškodovanec in ne osumljenec.

Istega dne Okrožno sodišče v Kopru potrdi policijsko odredbo in jo podaljša še za deset dni, brez vsakega dokaza in brez vsakega preverjanja.

12.09.2007 je Društvo Ostržek, društvo za zaščito pravic otrok in staršev samohranilcev na šolo naslovilo zahtevo za obrazložitev pravnih podlag za njihove »aktivnosti« v nasprotju z zakonom in koristjo otroka.

14.09.2007 se pritožim na začasno odredbo o prepovedi približevanja otroku, ostalim se itak nimam želje približati in mi lahko po mojem mnenju sodišče izda odredbo o prepovedi približevanja bivšemu tastu in njegovi hčerki celo na 100 km!

17.09.2007 sodnica z dopisom zaprosi novi Center za socialno delo v Kopru o morebitnih spremembah in o možnostih stikov pod nadzorom (centru v pisni obliki ne sporoči datuma nove obravnave, niti ne zastavi roka za odgovor)!

18.09.2007 s pismom zaprosim sodnico k razumni in hitri odločitvi, jo opozorim na načrtno odtujevanje, ki ga izvaja mati s pomočjo svojih staršev in pri tem podaja lažne ovadbe in zlorablja institucije.

19.09.2007 sodišče podaljša odredbo o prepovedi približevanja otroku (in ostalima dvema) brez vsakršnih argumentov, ki bi utemeljevali policijski poseg v mojo osebnost in to celo do 11.11.2007!? Halo!!

24.09.2007 Center za socialno delo Koper odgovori sodišču in predlaga termine za stike v času 3x po eno uro v mesecu oktobru, začenši z datumom 03.10.2007 (»telepatsko« center začuti, da je glavna obravnava sklicana za datum 02.10.2007) in 2x po eno uro v mesecu novembru.

Istega dne se oče oglasim na Centru za socialno delo Nova Gorica in zaprosim za pomoč pri stikih s sinom, saj ga nisem videl že dve meseca 25.09.2007 odvetnik življenjsko ogroženih oseb v odgovoru na ugovor zoper začasno odredbo navaja zgolj teze, da je sodišče v pravdnem postopku pravilno ravnalo, ko je otroka začasno zaupalo v vzgojo in varstvo materi in brez vseh argumentov ponovno navaja nasilje očeta, kar v nadaljevanju povzema kot: oče hodi v šolo spraševat po otroku in s tem moti učni proces in uveljavlja svojo pravico in ne korist otroka. Kot da bi se kdo od do sedaj vpletenih kdaj vprašal ali ravnal v skladu z načelom največje koristi za otroka. Razen očeta, kar izhaja iz vse dokumentacije in posnetkov.

Tukaj vas napotim nazaj na začetek in datum 23.11.2003 ob 13:00 uri in 23.11.2003 ob 13:00 uri ter 27.6.2005. Ter vam dam v razmislek še dva dokumenta in sicer:

25.05.2007 Vrhovno državno tožilstvo pošlje odgovor Društvu Ostržek na njihovo zahtevo po potrebnem nadzoru nad delom tožilstva.

20.07.2007 pa Varuhinja človekovih pravic seznani predsednico Društva Ostržek z odgovorom Vrhovnega tožilstva, ki je odgovorilo Varuhinji na opozorilo dano s strani Društva Ostržek.

Ugotovitev tudi varuhinje s pripoznavo tožilstva: Različna tolmačenja pravnih predpisov ter njihova različna uporaba, diskriminira storilce kaznivih dejanj glede na spol...!? Zato sem oče za enako kaznivo dejanje po 200.čl. KZ RS ( odvzem mladoletne osebe) obsojen na 4 mesece zaporne kazni, tožilstvo pa je zgornje opozorilo o enakem obravnavanju povzelo v obliko, da ko to isto kaznivo dejanje stori mati, je le-to kot ovadba po novem zavrženo, ker naj bi to bilo kaznivo dejanje majhnega pomena in ničelnih škodljivih posledic za otroka!

Kot rečeno, vsa Slovenija in cel svet je spremljala sojenje Tomu Križnarju v Darfurju, naše sodišče in tožilstvo se s svojo strokovnostjo lahko merijo edinole še s to državo, pa še nisem prepričan, če niso oni mnogo bolj strokovno podkovani pri svojem delu. Vsaj tak vtis sem preko medijev odnesel.

Slovenija, zgodba o uspehu, bodoča v kratkem predsedujoča EU, s poslanci v parlamentu in odborih v EU, ki so člani vladnih strank pa tudi poslanec, ki je predsednik stranke, ki je imela v rokah tako ministrstvo za delo, kot ministrstvo za notranje zadeve in ki v več kot 4 letih ni sposobna zaščititi enega samega dečka pred nasilno materjo ( teh tipov žensk v RS ne priznavamo), ki ima skorumpiran sistem pravosodja, tožilstva, izvedenstva, odvetništva… z vsemi upravnimi in pravnimi organi in institucijami, z zakoni iz davnega leta 1977, z ignoriranjem vseh priporočil Odbora ministrov SE, z nesposobnimi in nestrokovnimi javnimi uslužbenci z neomejenimi pooblastili!

Ta dežela bo vodila Evropo? Lepo vas prosim?!

Oglejte si video posnetek, preglejte delček dokumentacije in pomagajte mojemu Timoteju, da se reši iz krempljev nasilne in posesivne ter agresivne matere!

Sam sem porabil že ves čas zadnjih 4 let, ves denar, skorajda vso energijo in tudi večino upanja, z zadnjim delčkom prosim svet, da reši mojega otroka.

Timotej in Samo Ahlin

V vednost:

- Komisija za preprečevanje korupcije, Tržaška c. 19/A, 1000 LJUBLJANA

- Varuhinja človekovih pravic RS, Dunajska cesta 56, 1000 LJUBLJANA

- Odvetniška pisarna Verstovšek, Ljubljanska cesta 5/A, 3000 CELJE

- Društvo PODOS, Velika Pirešica 12/e, 3310 ŽALEC

- Društvo BELI OBROČ, Mala ulica 8, 1000 LJUBLJANA

- Društvo Ostržek, Gradišče 20, 1276 PRIMSKOVO

- Poslanska skupina SNS g. Zmago Jelinčič Plemeniti, Šubičeva 4, 1000 LJUBLJANA

- Poslanska skupina SDS, Šubičeva 4, 1000 LJUBLJANA -

Župan MO Koper g. Boris Popovič, Verdijeva ulica 10, 6000 KOPER

- Sedež predstavništva Evropske komisije v RS-Ljubljana (za EU ombudsmana g. P. Nikiforos Diamandouros), Breg 14, 1000 LJUBLJANA

- Ministrstvo za pravosodje g. Lovro Šturm, Župančičeva 8, 1000 LJUBLJANA

- Poslanci EU parlamenta ( g. ALVARO Alexander, g. ANDERSSON Jan, ga. ANGELILLI Roberta, g. ANTONIOZZI Alfredo, g. ASHWORTH Richard James, g. ATKINS Sir Robert, ga. ATTWOOLL Elspeth, g. AUDY Jean-Pierre, ga. AYALA SENDER Ines, g. AYLWARD Liam, g. BATTILOCCHIO Alessandro, ga. BATZELLI Katerina, ga. BAUER Edit, ga. BEAUPUY Jean Marie, g. BELDER Bastiaan, g. BELET Ivo, ga. BERGER Frau Maria, g. BERMAN Thijs, g. BLOKLAND Johannes, g. BONDE Jens-Peter, g. BORGHEZIO Mario, g. BREJC Mihael, ga. CARLSHAMRE Fru Maria, g. CARNERO GONZALEZ Carlos, g. CASHMAN Michael, g. CASINI Carlo, g. CATANIA Giusto, ga. CAVADA Jean-Marie, g. CEDERSCHIOLD Fru Charlotte, g. COCILOVO Luigi, g. CORBETT Richard, g. CORREIA Fausto, g. CROWLEY Brian,..., ga.DRČAR MURKO Mojca, g. PETERLE Alojz, g. PAHOR Borut, ga. NOVAK Ljudmila, ...

- Pododbor za človekove pravice, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbor za pravne zadeve, Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbor za ustavne zadeve, Odbor za pravice žensk in enakost spolov, Odbor za peticije, Preiskovalni odbor o krizi družbe – vse EU;

Vsi navedeni dokumenti so v prilogah.

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

Spoštovani !

Pobuda za neetično ravnanje je bila sprožena večkrat, vendar jo je svet zavoda CSD Celje kar nekajkrat načrtno preprečil. Ko je bila jasna odločitev MDDSZ drugostopnega organa in je vsa postopanja CSD Celje in njene odgovorne osebe Janje Peterman razveljavil, zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, stranka prejme odločbo aprila 2007. Že prej je bil sprožen zadnji inšpekcijski nadzor, ki je med ostalimi pobudami podal tudi zahtevo preverjanja neetičnega ravnanja odgovorne osebe JANJE PETERMAN, defektologa, GABRIELE ČOKLC, dipl. soc. delavke in NEVENKE JANEŽ, univ. dipl. psih.. Naj kot opombo zapišemo, da je socialna inšpekcija kar nekajkrat zavrnila inšpekcijski
nadzor iz razloga, ker čaka, da se konča postopkovno odločanje v upravnem postopku.
Ko je bila izdana odločba MDDSZ, in je obelodanila početje Janje Peterman kot odgovorne osebe je izredni inšpekcijski nadzor ugotovil, še ostala dejstva, ki vam jih kot opomnik prilagamo v priponkah.

Med ostalim je bilo odgovorni osebi naloženo, da se otroku in očetu opraviči za storjena početja, kar je direktorica in odgovorna oseba storila 30.6.2007. Ta odmik je realnost za storjena GROZODEJSTVA odgovorne osebe otroku in očetu in dejstva so tudi skozi postopke odkrita, pa Marti Vodeb Bonač kot predsednici častnega razsodišča nalaga določene obveznosti :

1. Nihče v republiki Sloveniji ne more biti oškodovan zaradi šikanoznih poniževalnih postopkov, ki jih je preudarno in prefinjeno vodila odgovorna oseba Janja Peterman iz enega samega razloga zaničevanja očeta kot starša in njegove osebnosti. Prav tako zaradi neznanja predpisov ne more stranka dodatno uterpeti ponižanj, ki mu jih je prizadela odgovorna oseba v stigmatizaciji kot očeta in človeka.

2. Častno razsodišče socialne zbornice Slovenije in njena predsednica, je bilo dolžno takoj pozvati vlagatelja na ČR oziroma prizadeto stranko, jo podučiti in ji pojasniti, kaj mora storiti kot dopolnitev pobude ČR. Predsednica ČR tega ni storila in je s tem kršila temeljne elemente Ustavnih pravic, kar dejansko pomeni pravico do dostojanstva in enakopravnosti v postopkih pred ČR. Prav tako ni pisno zahtevala nikakršnih dopolnitev za razjasnitev postopanja odgovorne osebe v njenih dejanjih.

3. Predsednica častnega razsodišča, ni pobudnika nikoli pozvala na soočenje v pojasnitev dejstev, ki s socialo, etiko in moralnimi vrednotami nimajo nobene povezave. Vsekakor je v tako iztopajoči zadevi morala subtilno zaznati najprimitivnejše elemente ponižanja ljudi, ki jih je ves čas uporabljala odgovorna oseba.

4. Vprašanje je tudi, kolikšen je delež celotne dokumentacije, ki je predočeno na častno razsodišče,
saj je popolnoma jasno, da vpogleda v spis ČR sploh ni bilo, saj ga je odgovorna oseba, kolikor hitro
je bilo mogoče skrila na Okrožno sodišče v Mariboru, da bi v prahu zastaranja skrila svoja početja.

5. Sklicevanje na 45 dnevni rok v zastaranju zahteve za kršitve dostojanstva dokazuje tudi najvišjo stopnjo hinavščine v odrejanju in eliminiranju grozodejstev, ki jih je počela odgovorna oseba Janja Peterman. To dejstvo dokazuje, da predsednica ČR in člani niso zreli zaupanja, ki jim je bilo naloženo.

6. Sklicevanje na 45 dni izseva farso, ko ČR ni sposobno zadeve impementirati 180 dni in je pojasnilo ugotovitev ČR stranka prejela po 6 mesecih .

Ne mislimo polemizirati s predsednico Častnega razsodišča in njenimi člani, predvsem zato, ker si poslanstvo v častnem razsodišču razlaga napačno. Čast in dostojanstvo, ki izvira iz neetičnega
ravnanja odgovornih oseb ne more in nesme nikoli zastarati, kajti gre za obliko
najbolj grobega rušenja dostojanstva v načrtnem izživljanju nad ljudmi.

Domena vseh podpisanih
predsednice : MARTE VODEB BONAČ, in članov

VIOLETA KOŠENINA
IRENA PUDGAR
IRENA TOŠ KOREN
IVANKA DRNOVŠČEK,

ki so sodelovali v izogibu odgovorne osebe nedojemljivim strahotam nad ljudmi, očitno izhaja iz pandorine skrinje. Kolikor vemo, zločini zoper ljudi nikoli ne zastarajo in je tudi sprenevedanje v obrazložitvi odgovora na pobudo državnega organa, ki je zaznal nepravilnosti in ukrepal, dodaten element, da je zaupanje v delo tega Častnega razsodišča neverodostojno. Inšpekcija je ugotovitve posredovala na vaš naslov 9.5.2007 vendar, se v sklicevanju 45 dni opazi, da ste odločitve sprejemali
kar 180 dni od prejema dokumentov, brez sočenja in brez nujnega opozorila stranki za dopolnitev, če bi mora pobudo dopolniti.

Očitno so roki za izogib odgovornosti zgolj na ljudeh, ki so trpinčeni v upravnih postopkih. Ekspeditivnosti 180 dni reševanja ČR se odraža v razpadu vseh moralnih norm, ki jim častno razsodišče zapada. Zato je zaupano poslanstvo tej skupini častnikov razsodišča v etiko vsekakor odveč in za ljudstvo izgubljena naložba.

Vse dobro !

oče otroka

prijatelj · član Pridružen/-a: 07.10. 2007, 17:21 Prispevkov: 16

Halo,

je tole časno razsodišče telo neke feministične organizacije. Če temu ni tako potem je logično, da ne funkcionira kot bi normalno moralo delovati. Kje je tu neka enakopravnost spolov ali participacija moških. Izgleda, da je tudi tu, kot na področju pravosodja, diskures svete marije mati božje, kot pravi vera v bolje ali po domače "pomagaj si sam in bog ti bo pomagal"!

Na delu je nasilje žensk nad moškimi ali zloraba institucij za uveljavljanje feminističnega pogleda na svet v katerem imajo ženske prav in zato moških sploh ne potrebujejo!

Hvala za takšno enakopravnost!

Pepi

DRUŽINSKE VREDNOTE IN VREDNOTE ŽENSK

Ko sem oni dan opazovala zadovoljstvo otroka, ki ju je (za spremembo) doma pričakalo kosilo in neobremenjena mama, sem se vprašala: Pričakujemo od življenja preveč ali premalo? Damo otrokom več kot je potrebno ali premalo?Pa sploh vemo kaj potrebujejo?
Dejstvo je, da se naši otroci svojega otroštva ne bodo ravno spominjali »po mamini kuhinji« in vsej toplini, ki je povezana s tem. Trudimo se veliko zaslužiti, da bi kupili večja stanovanja, kjer bi otrok imel »dobre pogoje« z vso elektroniko, ki spada zraven. V resnici sem presenečeno strmela, ko sta po kosilu zadovoljna, brez mojega siceršnjega priganjanja, prinesla v jedilnico svoje delovne zvezke in se lotila nalog. In mi mimogrede sama od sebe povedala kaj se je dogajalo v šoli… Dala sta mi nekaj čudovitega – svojo prisotnost. Trenutek, ko sem se zavedla, da v resnici od življenja pričakujem premalo.

Kaj se dogaja z nami, novodobnimi ženskami? Smo res tako prestrašene nad življenjem, da smo se odločile, da moramo za vsako ceno uspeti in biti neodvisne poklicno, finančno, čustveno?Pa smo? Smo za ceno svobode izgubile tisto bistveno kar smo – ženske vredne poželenja? Kako lahko v isti sapi prevzemamo »moško« energijo in obenem pričakujemo, da bodo moški v nas videli žensko? Jim tako malo zaupamo? Ali jih preprosto onemogočamo? Zakaj danes tako pogosto slišimo mlade fante, ki pravijo, da se bojijo punc, ker so nasilne? Dejstvo je, da je ženska izgubila svoje najučinkovitejše orožje – nežnost. Dejstvo je tudi, da moški po »neuspelem« zakonu mora odkorakati skozi vrata, ženska pa je tista, ki v resnici zapusti družino. Presenečeni? Koliko moških poznate, ki so zapustili družino? Verjetno bore malo ali pa so še tistim »pomagale« njihove lastne žene. Koliko ljubic čaka leta in leta, da bodo otroci odrasli, da se bo žena bolje počutila, da bo…., skratka, da bo minilo življenje. In to samo potrjuje, da moški trdno loči med družino in ostalim. In naj bo še tako groteskno, moškim je družina sveta. Pa četudi si ženske pod tem istim pojmom predstavljamo vse kaj drugega.

Vztrajati v slabem zakonu je vsekakor nevredno življenja. Kapitulirati kar takoj, je pa vsekakor nevredno ženske in tudi moškega. Ko gledam te »razseljene« otroke, ki begajo od enega starša k drugemu ali celo hrepenijo po enem od njih pa jim sistem preprečuje stike, se resno vprašam, kaj lahko pričakujemo od jutrišnjega dne? V kakšne ljudi bodo zrasli ti otroci? Najmanj kar si upam trditi je to, da bodo šli skozi življenje z globokim nezaupanjem. Kaj vse bi jim radi dali, ne damo pa jim bistvenega – ljubezni obeh staršev. Otroci imajo to pravico. Vsaka mama in oče, ki ju bremeni njuna izpeta ljubezen, bi se tega morala zavedati. Pogosto pa se tako vneto še kar naprej ukvarjajo drug z drugim, da so jim otroci le pripomoček za njuno zdaj drugače izraženo strast.

Po raznih revijah beremo o uspešni ženski, o napotkih kako dobiti moškega, kako zadovoljiti svoje in njegove seksualne želje, nič pa o tem kako obdržati, graditi razmerje in biti to kar je bistveno – ženska, ki se ji njen moški ne more upreti. Učijo nas tehnike, duša pa hrepeni po ljubezni. Kdaj se vam je zadnjikrat zgodilo, da sta se sporazumela s pogledom, da si želita drug drugega? Kako se je odzval na vaš dotik? In kdaj zadnjič ni mogel odvrniti pogleda od vaših nog, dekolteja… To so tiste drobne stvari, ki v resnici tvorijo srečo in zadovoljstvo v ljudeh.

Pogosto se spomnim odlomka iz knjige Povabilo, Oriah Mountain Dreamer, ki pravi:
"Sili me globoka lakota duše, vleče me neustavljiva želja: da bi živela življenje v vsej polnosti. In vem, da to ne pomeni garati brez konca in kraja, doseči največ ali užiti največ najrazličnejših stvari in doživetij. Pomeni okusiti vsak grižljaj, občutiti vsak dih, biti buden in se zavedati vsakega trenutka, ki se odgrne pred teboj.
Ko si predstavljam samo sebe kot starko ob koncu življenja in se vprašam, kako bom ocenila svoj čas tukaj, me zanima eno samo vprašanje: Sem dobro ljubila? Hočem dobro ljubiti. To je moja lakota."

Čas je, da se spomnimo zakaj smo tu.
Zdenka (tukaj) - Hvala za modre misli!

Pepi

Pozdravljena gosta ona in on,

Res je, sem žrtev pravosodja, zato deloma oba razumem, saj svoja stališča, mnenja in občutke ali čustva izražata skladno svojemu spolu in si jih po svoje razlagata. Oba iščeta vzroke zunaj sebe. Če bi iskala vzroke pri sebi (oba) potem bi našla najboljše rešitve za otroka in verjetno za vaju.

Brez dvoma je kriminalno pravosodje rak rana slabega dela in vir za slabe odnose med ljudmi ter njihove probleme ali družinske težave. Prav zato je moje mnenje, da je razmišljanje Zdenka v prispevku na spletni strani foruma ZŽPN pravilno, saj išče možne rešitve in spremembe pri sebi, saj ve da ima sebe in otroka sama gotovo najbolj rada, zato lahko sama največ naredi za svojo in otrokovo srečo.

In ne samo to, ko človek korektno in obojestranko (ne na osnovi svojih ego potreb) poskuša najti prave rešitve zase in za svoje najbljižje, potem bo prav gotovo našel mnogo boljše rešitve in posledično bo mnogo bolj uspešen od kogar koli drugega, še posebej pravosodja in drugih kvazi strokovnjakov, ki delajo za denar in pletejo svojo pajčevino v katero lovijo svoj zaslužek.

Posledično s svojo pametjo in odrekanjem lahko sistematično izločiš tiste zunanje kvazi strkovnjake, ki se v službi pasejo na tvojem problemu. Na ta način izločiš tudi negativne vplive iz okolja, ki prav gotovo ne prispevajo k uspešni rešitvi družinskih sporov, oz. prav nasprotno problem ali težavo medsebojnih odnosov običajno še povečajo.

Gostu ona - Pepi sporoča, da nikomer nič ne vsiljuje, ampak samo na glas razmišljam s pisano besedo, če to komu koristi sem vesel, če ne, tudi prav, vsak ima verjetno svoj prav. Brez dvoma podpiram predlog ZŽPN, da se reševanje družinskih sporov in problemov ali slabih odnosov ne moremo reševati na sodišču, kjer stranke v sporu pravosodni paraziti še bolj konfrotirajo za svoje koristi. Več v temi družinski spori (tukaj - http://ovpn.mojforum.si/ovpn-about399.html).

Z lepimi pozdravi!
Povezava odgovora Tukaj

Pepi · Objavljeno: 02 Nov 2007 22:07 Naslov sporočila: Odgovor VČP

ODGOVOR SAMA AHLINA URADU VARUHA

Datum: 30.10.2007

ODPRTO IN JAVNO PISMO

Spoštovana, v vednost sem prejel vašo pošto, ki ste jo po e-meilu naslovili na društvo Ostržek! Ker ni naslovljeno name osebno, vam na pismo ne bom konkretno odgovarjal, ker pa je vsebina v celoti namenjena meni in mojemu sinu, vam bom javno zastavil nekaj vprašanj, na katera pravzaprav želim javni odgovor. Čas, v katerem so se prikrivala in zakrivala vsa dejanja dobro plačanih in povečini neimenovanih uradnikov v škodo otrok, je minil. Delati škodo v imenu ljudstva in na račun ljudstva --- ljudstvu, je bilo tisto, kar je Slovenijo vodilo k osamosvojitvi. V demokraciji bi kolektivna odgovornost iz sodišča morala priti v individualno odgovornost, na sodnika! Iz Centra za socialno delo na konkretnega socialnega delavca, ki je postopek vodil………… Na pismu je vaš podpis. Če ste ga napisali vi, mi odgovorite vi. Če ga je napisal kdo drug iz vašega Urada, naj se podpiše on s svojim imenom in priimkom. Želim vedeti, komu se bo sin lahko zahvalil za pomoč pri uresničevanju pravice do njegovega »srečnega otroštva«. Rad bi vas povprašal:

* Kaj ste storili z mojo pobudo? Vložil sem jo že nič kolikokrat – prvič leta 2005!
* Komu ste jo dodelili v proučevanje?
* Zakaj me do danes niste obvestili o ničemer v zvezi z mojo pobudo?
* Kateremu uradnemu organu ste poslali zahtevo, da svoje nezakonite postopke v poročilu vašemu uradu obrazloži?
* Zakaj me nikoli niste sami pozvali, naj pobudo dopolnim, popravim, ji predložim še kakšen uradni dokument, na katerega sem se skliceval, me opozorili na možnosti, ki bi malemu dečku bili v pomoč?
* Zakaj me v dopisu Društvu Ostržek opozarjate na nezakonito posredovanje podatkov javnosti, ki mi nenazadnje s pomočjo pravosodja in Sodb v imenu ljudstva, krši osnovne temeljne pravice in svoboščine? Pa kaj bi to! To isto ljudstvo s posredovanjem sodišča krši osnovne pravice malega fantiča! In zakaj potem naj ne bi to isto ljudstvo vedelo in videlo, kaj mu počne? Ali nismo demokratična država? In mali frajer je imel tedaj komaj 8 let!

Rad bi vas povprašal, če ste pogledali datum prvega dokumenta v mapi na vašem Uradu, ki sem ga posredoval že pred par leti, ko sem skušal sinu pomagati in mu omogočiti, da se spoštujejo njegove želje, mnenja in hotenja. In vas prosil za pomoč?

Prvi video in avdio posnetki so na vašem Uradu že od leta 2005! Tone Dolčič je bil udeleženec Okrogle mize, ki sem jo organiziral v Novi Gorici leta 2005 na temo nasilje državnih institucij nad otroci v RS. Ste si pogledali vsebino in poročilo g. Dolčiča o tem dogodku in ali ste na podlagi tega kaj spoznali, predvsem pa ukrepali?

Rad bi vas spomnil na moje srečanje z vami dne 30.05.2007 ob 11:30 uri. Se spomnite, da nisva sedela sama in da se je z vašim soglasjem sestanek tudi snemal? Ali ste po tem mojem obisku pogledala moje prošnje za pomoč malemu dečku? In če niste, ali ste to delo naložili komu od vaših uslužbencev? Kateremu? Ali ste ga povprašali, kaj je v tej pobudi storil? Od koga zahteval poročila? In če jih je prejel, je opravil analizo v primerjavi z dokumenti, ki so v mapi na vašem Uradu?

Ali vas je kdo seznanjal z mojimi telefonskimi klici na vaš Urad. Nič kolikokrat sem osebno prosil za pomoč Martino Jenkole in danes prišel do spoznanja, da naju je s sinom samo zavajala in nama celo lagala? Junija 2007 sem vam drugič priložil nekatere izmed avdio in video posnetkov, pa tudi tistega, ki je bil celo enkrat že predvajan na Kanalu A v oddaji Katarina ( 3/3-07).

Ali se zavedate, da sem vam posnetke, za katere me sedaj obtožujete, poslal tudi že tretjič, septembra 2007, ko sem vas s pismom ponovno prosil za pomoč sinu in vas v njem celo seznanil v 4.odstavku, da bom posnetke 5-letne kalvarije, ki jo doživlja sin, objavil v javnosti? Opozoril sem vas, da so posnetki pretresljivi.

Ali se zavedate, da sem posnetke objavil javno šele po množici klicev na pomoč tudi na vse druge institucije v RS, ki so dolžne skrbeti za izvajanje Konvencije OZN o otrokovih pravicah v RS in Evropske konvencije o otrokovih pravicah ( Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za notranje zadeve, Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici, Centri za socialno delo, Urad za enake možnosti, Okrožno sodišče v Novi Gorici, vse poslanske skupine v DZ, nekaterim poslancem, vsem predsednikom parlamentarnih strank, Društvu Beli obroč – ga. Vlasti Nussdorfer, tudi predsedniškim kandidatom, ter celo komisiji za korupcijo,…….) ?

Predvsem pa vas sprašujem, zakaj na noben »najin krik na pomoč« nisva s sinom prejela odgovora s strani vašega Urada? Ne pisnega in ne ustnega! Po skorajda 5 letih različnih »postopkov«, ki naj bi jih različni ljudje vodili, vse pod floskulo »koristi za otroka«?

Šele ko so posnetki prišli v javnost, ste se prvič odzvali. In kako? Z zahtevo, da povezave na posnetke, društvo umakne! V pismu pa niste niti z besedo omenila, da boste otroku, ki je po vaših navajanjih v pismu Društvu Ostržek (v zadnjem stavku prvega odstavka), travmatiziran in prizadet, pomagali! Sprašujem vas, kdaj ste ugotovili, da otrok doživlja travme in osebno bolečino? Ali šele sedaj? Če pa že prej, se pa zastavi vprašanje, zakaj vaš urad tega ni preprečil?

Torej javno priznavate, da veste, da otrok trpi zaradi koruptivnega dela določenih inštitucij in njihovih posameznikov, ter nedela le teh, kamor sodi tudi vaš urad ( je sodil vseh 10 let, ni nam pa še jasno, ali bo tudi naslednjih 6 let?!), kajti šele sedaj ste javno priznali, da se otrokom kršijo vse priznane pravice. Do sedaj pa niste ničesar storili v korist otrok in odpravo anomalij sistema. Ali se vi zavedate, da tako potreben nov Družinski zakonik ne bo sprejet le zato, ker bi izvajanje stalo 5 milijonov evrov! Denarja do danes nikoli ni zmanjkalo za orožje, tanke in ostale luksuzne nabave vlade- brez javnih naročil!

Umik posnetkov oziroma povezav bi korist prinesel le institucijam, predvsem pa materi, saj je iz posnetkov razvidno, da je ona tista, ki izvaja nasilje nad najinim otrokom. In zakaj želite to prikriti? Namesto da bi zadevo v korist otroka preprečili, ko je bil še čas. In kako mu boste sedaj pomagali? S prikrivanjem in obtoževanjem očeta? Iz prakse pričakujem, da bom skoraj zagotovo spet obtožen v imenu ljudstva. Želim si že enkrat spoznati to ljudstvo, ki mi sodi. Ljudstvo namreč, ki ga jaz poznam, obsoja vaš urad in podobne inštitucije, ne pa mene, očeta, ki želi pomagati sinu do srečnega otroštva.

Na svoji poti se borim proti korupciji, proti feministično nastrojenim uradom in inštitucijam, ki jim otroci predstavljajo le kolateralno škodo pri plezanju in doseganju svojih nedefiniranih ciljih in ambicijah! Ki pa še prav nikoli niso bili namenjeni delati v dobro otrok! Za še enega »izgubljenega otroka« je vsem prav figo mar!!! Očeta in sina ste v tej »borbi« že uničili.

Pobrskajte po papirjih, ki jih imate v moji mapi. Kolikšno in kakšno škodo je ta otrok utrpel pri rubežu? Kot predmet rubeža so ga ocenili – v imenu ljudstva! Včasih si celo jaz ne znam razložiti razlogov za vaše delovanje, kaj šele, da bi bilo jasno danes desetletnemu fantiču, ki si želi edino, kar imajo »povečini« vsi otroci. Mamo in očeta! Žalostno!!!

Jaz vam v tem trenutku lahko sporočim le to: « Ne dovolim, da bi naju sesuli, naju ponižali, zrušili, si naju podredili, naju kupili, nama vzeli dostojanstva, duši in duha! Nočeva postati in ostati moralno strahopetna. Zato govoriva. Javno. Naglas. Vedno znova. Vztrajno in trmasto. Še vedno verjameva v dobra dejanja in pravičnost. Še vedno želiva spreminjati svet na bolje. Zase. Tudi za svoje otroke. Za vaše otroke. Za vse otroke!«

Ne morem pozabiti sinovih besed, ki mi jih je pred časom povedal in jih bom kar citiral, pa čeprav se ne vidiva že preko 90 dni. Citat;« Tati, ti si tako dober in tudi jaz ko bom velik, bom pomagal otrokom!« Glede na te njegove besede, mi lahko verjamete, da vas bom prisilil, da boste začeli delati v korist otrok, ne pa da svoja koruptivna in nezakonita dejanja le skrivate za besedno zvezo »načelo največje koristi za otroka«! Pridružil se mi bo še kdo, mogoče bo jutri k vam poslal pismo še en očka, mogoče jih bo 5, 10, ali sto...

Ko bo odrasel najin sin, se jim bo zagotovo pridružil! Če bo kdaj sploh hotel imeti otroke! In če bo tedaj v Sloveniji sploh še kaj otrok, saj spretno ubijate željo v moških, da bi si ustvarjali družine in nadaljevali naš slovenski rod.

Torej Javno vas sprašujem in pozivam, da odgovorite na moja zgoraj zastavljena vprašanja.

Oče Samo Ahlin
Vir Odgovor VČP-SA

Pepi · Objavljeno: 02 Nov 2007 22:12 Naslov sporočila: Ogovornost VČP od Silva

ODGOVOR VARUHINJI
Spoštovana gospa Varuhinja,

Iz vašega pisma društvu Ostržek in g. Ahlinu, sem zaznal (upam da se motim) že večkrat videno sovraštvo do očetov, kateri se borijo oz. želijo svojim otrokom ob razvezah zagotoviti vse najboljše, kar jim lahko v takih razmerah. Žal jim pa to onemogočajo ravno ženske na \"položajih,\"
katerih edina skrb bi morala biti dobrobit otrok, ne pa da se prvenstveno ukvarjate z očeti.

Nisem pravnik, sem predvsem oče treh zlatih otrok, zato vam bom poskušal v kratkem opisati našo kalvarijo v domačem jeziku. Moram pa izvzeti hčerko iz prvega zakona, katera je že samostojna ter je uspela kariero v tujini in nima z našim primerom dosti skupnega, razen deliti žalost s polsestro in polbratcem.

Tudi jaz ne odobravam, da se je tisti video posnetek pojavil na internetu, vendar popolnoma razumem očeta Ahlina, saj sem bil jaz z otroci še v hujšem položaju, zato vem, da je s tem hotel samo pomagati otroku (in ostalim), saj je slovenska javnost premalo obveščena o teh stvareh in še vi spoštovana Varuhinja ste stopila tem feministkam v bran, s tem ko kritizirate medije, kateri upajo objavljati takšne šokantne zgodbe...

Tudi moji otroci niso bili deležni nobene zaščite s strani države ob razvezi, še več, niti z besedico jih niso omenili na sodišču, jaz pa tako ali tako nisem smel govoriti. Tudi odvetnice, katere sem drago plačal, so molčale. Tudi na mojo ločitveno protitožbo, z vsemi znaki kaznivih dejanj in zanemarjanja otrok s strani \"mamice\", niso rekli NIČ. Tudi ko smo z otroci na njihovo prošnjo (sodnica odločila, da se stanovanje proda in nisem videl izhoda), zbežli iz domačega kraja, ko sem otroka vozil 15km daleč v osnovno šolo, da je obdržal vsaj prijatelje, ni sodnica hotela o tem NIČ vedeti. Ko sem končno mislil, da bom po dveh letih na glavni obravnavi lahko kaj povedal ter omenil, da \"mami\" laže, ker že devet (9) mesecev ni hotela imeti stike z otroci, da ni dala že tri leta tolarja za otroke...me je sodnica nadrla:\"Kaj pa vas to briga\"...MI vse vemo...Konec obravnave!
Ne vem kdo so bili to MI, ampak žena mi je že od začetka grozila MI te bomo...stregli so mi celo po življenju.

Dne 15.5.2003 sem na Vaš urad naslovil pismo s prošnjo po pomoči z dokazili. Dobil sem odgovor, da se v sodstvo ne morete vpletati. Kaj pa otrokove pravice?
Poklical sem na Vaš urad in z tajnico govoril in ji moledoval (saj sem bil z otroci na \"cesti\") naj pomagajo otrokom, na kar mi je na vprašanje, kaj pa če bi bil ženska odgovorila:\" Pol bi bilo pa drugače, bi bilo nasilje nad materjo\".
Pa saj sem ji pol ure govoril samo o nasilju matere s pomočjo sodišča nad OTROCI.

In ta sodnica s kolegico odvetnico \"mamice\" me je kaznovala denarno, ker sem si upal pisati Vam in ostalim institucijam o njenem kršenju vseh etičnih norm, zakonov, konvencij i.t.d.

To je delček naše kalvarije, v kateri so otroci zgubili dom, okolje v katerem so odraščali, \"mamico\"...

Po ljubljani se govori da so znane tri odvetnice, katere očete pri ločitvi \"slečejo\".
Odvetnica moje bivše je \"slekla\" ter nas materialno uničila vse, najbolj pa \"mamico\", katera še sedaj ne more plačevati minimalne preživnine, čeprav ji je sodišče dve leti oprostilo, za dve leti pa ji je brisalo obresti??? Otrok pa noče videti že šest let.

In sedaj Vas vprašam spoštovana gospa Varuhinja. A bi vi bili tiho, če bi nekdo počel z vašimi otroci?

Tudi sam bom dal na net Sodbo v imenu ljudstve, naj jo ljudstvo bere in vidi koga plačuje, saj takšnega \"zmazka\" (mnenje nekaj odvetnikov in sodnikov)še niso videli.

Ker bodo prizadeti to tudi brali, vam sporočam, da sta otroka na varnem in da sta pridna študenta.

Lep pozdrav Silvo

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

Člani hrvaške zveze očetov samohranilcev so se v aferi med Josipom Radeljakom, uglednim hrvaškim poslovnežem, in voditeljico Vlatko Pokos postavili na stran Radeljaka. "Več kot 50 prič je na policiji potrdilo, da je Vlatka tepla pastorko Lano. Zdaj sprašujemo državno odvetništvo, zakaj ni proti njej sprožilo nobenega postopka, glede na to, da jo priče bremenijo fizične zlorabe pastorke," je dejal Kristijan Katanec, predsednik zveze očetov samohranilcev Pateros. "Kadar žena prijavi moža, da je tepel njo ali otroke, ta takoj konča v zaporu. V nasprotnih primerih, kakršen je Radeljakov, pa se prijave o zanemarjanju ali fizičnem zlorabljanju izgubijo nekje po predalih policijskih postaj," je še povedal Katanec, ki upa, da bo po javnem pozivu Pokosova morda le prijavljena za kaznivo dejanje.

O tem, da je tudi Radeljak Vlatki večkrat javno očital, da je Lano pogosto oklofutala ali zlasala, kar mu ni bilo pogodu, smo že pisali. Povedal pa je tudi, da je bila mala Lana na Vlatko resnično zelo navezana in da je bila ta kljub vsemu najboljša mogoča mama deklici, ki je le nekaj tednov po rojstvu v tragični prometni nesreči izgubila biološko mamo. Na nedavno solidarnost članov hrvaške zveze očetov samohranilcev se je odzval z izjavo: "O Vlatki ne želim govoriti. Paterosova iniciativa spada v del njihovih dejavnosti. Jaz še vedno verjamem v delo državnih institucij." S tem je namignil, da se morda delno tudi sam strinja z očeti samohranilci

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

Očetje doživljajo pekel

http://www.carli-online.tv/

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

http://www.speedyshare.com/835605422.html

Sledi telefonskemu pozivu na CSD Mariboru in dejansko nastane v letu 2004. Zanimiva je komunikacija in odnos socialne delavke z virtualnim očetom, ki ga to pot predstavlja znan komik slovenskega prostora. Vse ki vas poznate to problematiko , ta posnetek odslikuje nikakršen odnos uradnih oseb za rešitev situacij otrok in staršev.

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

http://www.fathers4rights.blip.tv/

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

Sojenje očetu, zaradi tega ker bi naj od devet let stare hčere zahteval dajanje posode iz pomivalnega stroja se nadaljuje na Okrajnem sodišču v Mariboru dne 18.3.2008.

Ker gre za javno sojenje pozivamo vso slovensko javnost in starše, ki so kaj podobnega kdajkoli zahtevali od svojega otroka na ogled burke doslej neznane v slovenski pravosodni praksi. Zapišimo, da je tožilstvo odstopilo od pregona očeta zaradi zastaranja ( zadeva se naj bi odvijala med leti 1996-2001, brez enega samega točnega datuma, ure dogodka), vendar kot substitut mati otroka nadaljuje sojenje v njenem imenu. Gre za izmišlen dogodek matere za obračun z očetom v razveznem postopku.

Vsi starši otrok ste vljudno vabljeni, da vidite kako lahko postanete kandidati za izgubo svobode .

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

Predsednica Društva Ostržek bo dne 06.03.2008 ob 9.30 uri sedla na zatožno klop Okrajnega sodišča v Ljubljani v sobi št. 317.

Obtožujejo jo zato, ker je pomagala nemočnemu otroku v veliki stiski. Vse to v največjo korist za otroka.
Obtožni predlog se glasi; "Ga. Boža Plut je drugemu (očetu) naklepoma pomagala pri storitvi kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe
po 1. odst. 200. člena KZ."

Ko sistem odpove, kar je ugotovila tudi

Varuhinja človekovih pravic in je to objavil časopis Delo dne 27.02.2008 na 2. strani pod naslovom "PREDEN SODIŠČE RAZSODI, OTROK ŽE ODRASTE" , mislim, da nadaljni komentar ni potreben, zato ste vabljeni tega dne (06.03.2008 ob 09.30 uri) na javno glavno obravnavo.

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

V novem sojenju je Mojca Žužek spoznana za krivo. Sodišče meni da je 4 leta zapora povsem dovolj in verjetno bo Žužekova po polovici odslužene kazni, zaradi primernega vedenja, izpuščena na prostost. Sodišče ji ni odvzelo skrbništva nad preostalimi še živečimi otroci. Žužekova ima namreč z drugim partnerjem dva otroka - polbratec in polsestrca pokojne Monike Papež.

Pokojna Monika je želela živeti pri svojemu očku Francu Papežu (mamica in očka sta se ločevala) in ne pri mamičinem novem partnerju, kamor se je mamica preselila. V času ločitvenega postopka je pokojna deklica to zapisala tudi na CSD Novo Mesto, ni pa uspela tega povedati še na sodišču, saj je prej umrla, izkrvavela. V njen srček je bil zarinjen nož kar 9,8 cm globoka, nato pa iz telesa izmaknjen. V sobi sta bile takrat le mamica Mojca Žužek in hčerka Monika Papež...

V prvem sojenju je Mojci Žužek sodišče namenilo le 2 leti zaporne kazni. Za očitano ji kaznivo dejanje, je predvidena kazen od 3 do 15 let zapora. http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3071334

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

Sojenje očetu, zaradi tega ker bi naj od devet let stare hčere zahteval dajanje posode iz pomivalnega stroja se nadaljuje na Okrajnem sodišču v Mariboru dne 18.3.2008.

Ker gre za javno sojenje pozivamo vso slovensko javnost in starše, ki so kaj podobnega kdajkoli zahtevali od svojega otroka na ogled burke doslej neznane v slovenski pravosodni praksi.

Vsi starši otrok ste vljudno vabljeni, da vidite kako lahko postanete kandidati za izgubo svobode .

Sojenja danes 18.3.2008 ni bilo, ker je sodišču pristopil samo oče in njegov zagovornik, substidinarne tožilke in nje zagovornice G-F pa na sodišče ni bilo.

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

Voditelj Trenj Uroš Slak je za STA povedal, da težko razume varuhinjo, ko protestira proti nečemu, kar se sploh še ni zgodilo. Kot je dejal, bodo v oddaji storili vse, da zaščitijo interese otrok. Primer, o katerem bodo govorili v tokratni oddaji, je po njegovem namreč pokazatelj, kako državne institucije ščitijo oziroma ne ščitijo koristi otrok ob ločitvah staršev.

"Zdi se mi, da je v javnem interesu, da opozorimo, da je sistem pri dodeljevanju otrok pri ločitvah pomanjkljiv," je dejal Slak. Povedal je še, da je Zdenko Čebašek-Travnik takoj, ko je izvedel za njen protest, povabil v oddajo, da javno izrazi svoje pomisleke, vendar jim je vodja za odnose z javnosti pri uradu brez obrazložitve dejala le, da varuhinje v oddajo ne bo.

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

Okrajno sodišče v Mariboru je sprejelo sklep : postopek zoper očeta, ki bi naj od devet let stare hčere zahteval zlaganje umazane posode v pomivalni stroj ter počakati , da stroj oprere posodo in jo nato zlagati v kuhinjske elemente se

U S T A V I

očetu so zaradi te izmišljene zahteve pripisali zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje v skladu s drugim odstavkom 201. člena KZ RS.

Ker gre za tolikšen odmik od razumnih odločitev sodišča v Mariboru moramo zapisati , da po prvem odstavku 96.člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1.do5.točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki za obdolženca in nagrada njegovega zagovornika

B R E M E N I J O

P R O R A Č U N

ne pa povzročitelja teh stroškov TOŽILKO Nado Pernek Kostanjevec , ki je takšno kaznivo dejanje odkrila in umestila v KZ RS, kot tudi sedaj okrožno sodnico Vanjo Verdel Kokol Okrožnegega sodišča v Mariboru, ki je za nagrado celo napredovala in je očeta na drugem sojenju 10.3.2005 obsodila na zaporno kazen 4 mesece zapora, pogojno na 2 leti !!!!! ( brez , da bi sodišče dovolilo in izvajalo en sam dokaz obrambe in je iz spisa izginil celoten zagovor očeta s te obravnave). Ta sodba je bila zaradi bistvenih kršitev postopka in opiranja na prepovedane dokaze sojenja

R A Z V E L J A V L E N A

Morda , bi ob takšnih odklonih od pravosodne prakse Ministrstvo pravosodja in tudi minister sam moralo stroške naložiti sodnici , ki je sprejela takšne butalske odločitve daljnega 10.3. 2005 in jo nagraditi z odhodom iz sodnih logov. Veloumno tožilko , pa napotiti na dopolnilno izobraževanje razumevanja KZ in še česa drugega.

ilegalni · član Pridružen/-a: 20.12. 2007, 17:53 Prispevkov: 11

... ma, za popizdit ... ne moreš ne komentirati, ostati hladen ...

Kot, da se je odmik od razumnih odločitev zgodil zaradi višje sile ...
Ne samo stroške postopka, tožilki in sodnici bi naložil materialno, to je denarno odškodnino odolženemu v tem primeru, zaradi izgube časa, sekiranja, duševnih bolečin ...
Kot, da se ukvarjanje z nerazumnimi dejanji vedno izteče kar tako (z lahkoto), brez posledic ...
po mojih izkušnjah so ta najhujša, vsi seznanjeni se z nesmiselnostjo postopka/ov strinjajo, a vseeno tečejo dalje, trajajo in trajajo ... človeka zna pošteno zamoriti ...
To je nedopustno!

In, pravosodni izpit bi jima še enkrat naložil opraviti, da bi si zapomnili in jima nikoli več ne padlo na um ...
LP, Ilegalni

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

NASILNE TUDI ŽENSKE . Slovenija zaostaja na tem področju najmanj 20let tako po edukaciji, odkrivanju zlorab, implementaciji ter ukrepanjem proti zlorabam , krajam otrok v obračunu z bivšimi partnerji. Otroki so vrženi v konflikt brez ene same izbire in so oškodovani za ukradeno otroštvo in matere so v svoji zaslepljenosti največji promotor PAS sindroma , ki pusti trajne posledice za celotno nadaljno življenje in prilagajanje v svetu.
Pogovor z Erin Pizzey,

ustanoviteljico prve varne hiše za žrtve

nasilja v družini: Nasilne so tudi ženske!

http://video.dnevnik.si/?showid=84c622c395456986644b7dffa39cc0fa

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

Tudi moški padajo po stopnicah
GRUJIČIĆ Branka, Sob 05.04.2008

Vsaka četrta ženska se v domačem okolju sreča z nasiljem. Tudi vsak šesti moški. S to razliko, da na to, da njihove modrice, praske in ugrizi niso posledica padca po stopnicah, ampak dejanja nasilnih partnerk, ne opozarjata noben kričeč plakat in nobena medijsko podprta reklamna kampanja. »Mislim, da je nasilje nad moškimi eden zadnjih tabujev tega sveta,« pravi Erin Pizzey, britanska aktivistka, ki je enainsedemdesetega v Veliki Britaniji ustanovila prvo varno hišo za zlorabljene ženske in njihove otroke na svetu.
Prva, pa tudi vse njene naslednje varne hiše – pred dnevi je eno odprla tudi v Bahrainu – so bile in so še namenjene zlorabljenim ženskam, s to razliko, da je Pizzeyjeva v teh štiridesetih letih dela dokončno potrdila tisto, kar je slutila že na začetku kariere, da namreč »niso zlorabljene in pretepene samo ženske, ampak tudi moški«.
Dejstvo, da lahko drobno, sto štirideset centimetrov visoko žensko bitje psihično in fizično uniči krepkega, sto devetdeset centimetrov visokega možaka, ji je bilo znano že od doma. Drobna, nasilna rdečelaska je bila njena kruta mati. Izobraženi moški hrust z diplomatsko kariero njen oče.
A je trpel. Tako kot molče trpijo milijoni moških po svetu in prenašajo nasilje svojih partnerk. »Celo v Angliji, kjer smo v preteklih desetletjih naredili velik korak naprej ter policiji in različnim institucijam uspeli dopovedati, da so tudi moški lahko žrtve ženskega nasilja, bo moški danes težko priznal, da ga partnerka tepe. Če bo to naredil, bodo drugi moški namreč rekli, da je šibek. Kajti medtem ko je ženska, ki jo moški tepe, avtomatsko in brez preverjanja spoznana za žrtev, je moški, ki je žrtev nasilne partnerke, razglašen za šibkega. V Angliji smo do neke mere uspeli razbiti ta tabu in tako danes policija odstrani nasilneža v domačem okolju ne glede na spol. Z nasilno žensko ravnajo enako kakor z nasilnim moškim.«
Moški pa ne samo da molče prenašajo nasilje, temveč to počnejo bistveno dlje in bolj vdano v usodo kakor njihove partnerke. Njihov prag tolerance je preprosto višji. »Ob nasilnih partnerkah ostajajo zato, ker v tem dobro utečenem sistemu, v katerem večina verjame, da je moški potencialni nasilnež, preprosto nimajo druge izbire. Če ženska moškega obtoži nasilja, upravičeno ali neupravičeno, bo ta nemudoma odstranjen iz njene bližine, ona pa bo obdržala otroke, stanovanje in prihodke. Kadar je situacija obrnjena, stvari niso tako samoumevne. Če se moški odloči uiti nasilju, teže najde prostor zase in za otroke, če gredo z njim. Zato raje ostajajo in molče prenašajo nasilje,« razlaga Pizzeyjeva.
»Če odideš, izgubiš vse,« pravi štiriinštiridesetletni Marjan, ki je od svoje nasilne partnerke dobil nič koliko udarcev. Prenašal jih je osem let. »Ko sem odšel, ker bi se drugače pobili, sem izgubil stanovanje, za katero sem najel kredit in ki ga še vedno odplačujem, čeprav že dolgo ne živim več v njem. Že nekaj let se borim za razdelitev premoženja, pa me nihče noče poslušati. Bivša partnerka že deset let ne plačuje položnic, jaz pa ne dvesto štirideset evrov preživnine, ker sem zaradi vsega tega, kar se mi dogaja, ostal brez službe. Ker sem brezposeln, sem zaprosil za znižanje preživnine, pa so mojo prošnjo zavrnili. Največjo napako pa sem storil, ko sem podpisal, da ona ostaja skrbnica otroka. Od takrat so mi praktično onemogočeni stiki z njim.«
»Ko me je moja bivša vrgla na cesto in sem dva meseca spal v prtljažniku avtomobila, se nisem nikomur smilil. Žrtev je bila ona,« svojo kalvarijo opisuje Stane, mojster borilnih veščin, ki je v devetletni zvezi prav tako dobil veliko udarcev. »Nekoč je ponoči prišla domov, me prijela za lase in me tako zlasala, da mi je na enem delu glave populila vse lase. Spravila se je tudi nad najino hčerko, ker je jokala. Tresla jo je, kot da je znorela, in jo nato vrgla v posteljo. Ampak je nisem nikoli udaril, ker mi je bilo izpod časti, da bi udaril žensko. Danes bi jo morda laže udaril, takrat pa sem jo imel rad. Čeprav me je tepla in psihično mučila, nisem mogel oditi, ker sem vedel, da bo sodišče hčerko avtomatično prisodilo njej, ker je mama, ženska. Kasneje se je to res zgodilo in še danes se borim, da bi lahko z njo preživel več kot tistih nekaj ur na mesec.«
Radikalne feministke so naredile veliko škode
»Matere si jemljejo pravico ravnati po svojih načelih, sistem pa jih pri tem podpira, ne glede na to, ali imajo prav ali ne,« pravi Niko, skoraj dva metra visok krepak moški, ki je bil od fizičnega nasilja sicer deležen »samo« enega kozarca v glavo, in to pred prijateljem, je pa zato ob svoji ženi spoznal vse druge oblike psihičnega mučenja.
Njegova ločitev je sprva potekala mirno, ženi je zapustil pol hiše in imel redne stike s hčerko. Nato ga je žena obsodila spolne zlorabe otroka. »Sodna izvedenka ustrezne stroke je sicer ugotovila, da ima bivša žena vedenjsko motnjo, da je obsedena in preokupirana s spolnimi vsebinami, a kljub temu sem bil danes s svojo hčerko na stooseminšestdesetem srečanju pod nadzorom. Že tri leta se dobivava v kletni sobi z rešetkami, čeprav so bili že po desetem stiku priporočeni stiki v domačem okolju. Ker pa vzporedno teče kazenski postopek, ki se ne premakne nikamor, se vsi zgovarjajo nanj. Hči pa medtem raste in zaradi tega, kar se dogaja, nikoli več ne bo mogla normalno živeti.«
Stiki pod nadzorom so sicer po priporočilu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve »izjemen ukrep, ki je prehodnega značaja, določi se ga za določeno časovno obdobje in ni stalen način poteka stikov. V odločbi sodišča mora biti v izreku odločbe natančno določeno, za koliko časa je ta ukrep predviden«. To in še več je mogoče prebrati v zapisniku s sestanka o izvajanju 106. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih s 3. oktobra 2005.
Pizzeyjeva pravi, da bo tako – da si namreč ne priznamo, da so lahko ženske prav tako krute in nasilne kot moški – »vse do takrat, dokler ne bomo dojeli, da sploh ne gre za to, da so moški nasilni po svoji naravi, kot so mnogi prepričani, ampak da gre pri nasilju najpogosteje za ponavljajoči se vzorec iz otroštva, ki se lahko pojavi tako pri ženskah kakor pri moških«.
Pri Mitji so posledice nasilne matere že vidne pri štirinajstletnem sinu. »Potem ko sem se odselil od doma, mi je žena čedalje bolj onemogočala stike s sinom. Nisem več smel v šolo, nihče me o ničemer ni obveščal, kakor da ne obstajam. Sčasoma me je začel zavračati tudi sin. Nazadnje sem ga videl devetnajstega januarja lani. Pozvonil mi je, ker naj bi šla skupaj na bowling. Ko sem prišel dol, sem se hotel rokovati z njim, češ, tako dolgo se že nisva videla, da si morava dati roko. On pa je iz jakne potegnil električno pištolo in me z njo ustrelil v vrat. Od nekod se je vzel še njegov prijatelj in skupaj sta me tako pretepla, da sem končal na urgenci. Nato sta me še enkrat ustrelila s pištolo, sin mi je sporočil, da sem dobil batine za vse, kar sem naredil njegovi mami, čeprav je ona tepla mene, in da me bo naslednjič ubil. Zadeva je šla na tožilstvo, od tam na center za socialno delo, a zgodilo se ni nič.« In Marjan je letos na začetku šolskega leta na spletu pregledal vse fotografije novopečenih srednješolcev, da je ugotovil, kam se je vpisal njegov sin.
»Radikalne feministke ženske že štirideset let prepričujejo, da ne potrebujejo moških, da novo družino tvorita ženska in otrok, moški pa ne more biti del nje, ker mu ne gre zaupati, saj je lahko potencialno nevaren. V Angliji že vidimo škodo, ki so jo povzročile. Imamo tisoče in tisoče samskih mater z otroki, ki odraščajo brez moškega vzorca. Kajti ko otrok pride v šolo, ga spet učijo samo ženske, ker je ta poklic za moške postal prenevaren. V osnovni šoli se učitelj otroka ne sme niti dotakniti niti ga objeti in če ostane v učilnici z njim sam, mora pustiti vrata odprta. Kajti v glavah ljudi so vsi moški potencialni posiljevalci in nasilneži. Nihče se ne vpraša, kako to sovraštvo do moških vpliva na otroke. In tudi tega ne, zakaj imamo celo generacijo podivjanih mladih moških. Sama sem bila mati samohranilka in vem, da sem zelo težko sama vzgajala najstniškega sina,« pojasnjuje Pizzeyjeva.
»Bolj ko sem poskušal biti dober oče, slabše je bilo,« razlaga Niko. »Pa kaže, da sem bil s tem ženi konkurenca in da sem jo v bistvu ogrožal.« In Stane: »Tudi pri naju se je vse spremenilo po rojstvu otroka. Vzel sem bolniški dopust, ker sem hotel biti stalno s hčerko. Kuhal sem, pral, vzgajal otroka, a sem dobil občutek, da več kot dajem, manj dobim. Potem se je začelo najprej verbalno nasilje, nato pa še fizično.«
»V parih, kjer prihaja do nasilja, je to ves čas prisotno, le da je lahko na začetku prikrito. Partner v drugem partnerju pogosto že na začetku instinktivno prepozna ta element, vendar verjame, da bo drugega, če ga bo imel res rad, spremenil. Misli, da bo, če se bo poročil z njim, lahko nadzoroval njegove nasilnost, jezo in ljubosumje,« pojasnjuje Pizzeyjeva in dodaja, da prav nič rada ne sliši prevladujočega mnenja, da so ženske mojstrice psihološkega nasilja, medtem ko so moški bolj nagnjeni k fizičnemu nasilju.
»S takim določanjem samo še poglabljamo vojno med moškimi in ženskami. Zagovarjam stališče, da so ženske bolj verbalne, bolj spretne z besedami kakor moški. Toda poznam nekaj ekstremno inteligentnih moških, ki jim zlahka konkurirajo. Višje po socialni lestvici greste, bolj je nasilje sofisticirano. Nekoč sem se pogovarjala s profesorjem in njegovo ženo; želela sta, da se dobim z obema. Pretreslo me je, ko sem videla, kako verbalno krut je bil do nje. Ona pa je samo sedela. Nič ni rekla in prav videla sem, kako od znotraj umira. Nato je vstala, odšla iz sobe in se pred njo zrušila. Rekla sem mu, da bi bilo bolje, če bi jo udaril, ker bi imela modro oko in bi se njena bolečina videla. Ljudem bi lahko pokazala, kaj ji je naredil. Tako pa je ubijal njeno dušo, jo uničeval, tega pa ni mogla pokazati nikomur. In to se lahko zgodi vsem, moškim in ženskam. Vedno pravim, da se zlomljena kost zaraste, izrečene besede pa ostanejo. In morda je psihološko nasilje veliko hujše. Ni treba, da nekoga udarite, da bi ga uničili. Samo vzamete mu delček duše. Če že tako nima nekega velikega samozaupanja, ker mu ga je uničil nekdo v otroštvu, ga ni težko uničiti.«
»Ponižan sem kot moški in kot človek,« pravi Stane. »Najhuje se mi zdi, da sem spravil otroka na svet, zdaj pa mu ne morem zagotoviti normalnih življenjskih razmer. To me razjeda vsak dan. Ne morem se sprostiti, ne morem imeti druge ženske, tudi prijateljev nimam več, kar je logično, ker nihče ne bo v nedogled poslušal teh zgodb. Ljudje se čudijo, da se dogajajo družinski zločini, a žal te sistem, ki je več kot očitno naklonjen ženskam, pripelje tako daleč, da narediš kaj nepremišljenega.«
»Jaz sem padel v depresijo, zaradi nje sem izgubil službo. Ves čas sem v stresu, ker ne vem, kaj se bo zgodilo in kdaj bom spet prejel kakšno obtožnico,« pravi Marjan, sogovorniki, šest jih je, dodajajo svoje žalostne zgodbe o bitkah, ki jih tudi po ločitvi bijejo s svojimi partnerkami, ker jim te onemogočajo stike z otroki.
»Že samo dejstvo, da si moški, te v očeh sodnikov, odvetnikov, socialnih delavcev, psihologov, varuhov človekovih pravic in drugih postavlja v podrejen položaj. Naša sodišča po ločitvi očetom dodelijo samo slabih pet odstotkov otrok. Zdi se, kot da se še vedno držijo sklepa višjih sodišč iz leta 1979, ki je določal, da imajo matere pri dodelitvi otrok absolutno prednost,« se glasi skupna ugotovitev. In ti izobraženi sogovorniki sploh niso edini, ki se tudi po ločitvi srečujejo s psihičnim nasiljem svojih partnerk. Po neuradnih podatkih – upoštevajoč, da se vsako leto loči tri tisoč parov in da je približno polovica ločitev problematična, postopki pa se vlečejo tudi po deset let – se v Sloveniji po ločitvi za pravico do videvanja z otroki bori od petnajst do dvajset tisoč očetov.
Ženska ve, da jo mora moški udariti
»Res je, ženske znajo biti izjemno krute,« pravi Pizzeyjeva. »Včasih moškega prav provocirajo, da bi jih udaril. Govorila sem z mnogimi moškimi, ki so mi razlagali, da niso vedeli, kaj naj naredijo, ko je ženska stala pred njimi in ponavljala: Udari me, udari me, nato pa jim je še pljunila v obraz. Vsakemu posebej sem razložila, da ga je prosila, naj jo udari, ker bi bila v tistem trenutku, ko bi jo res udaril, najmočnejša v svojem življenju. Taka ženska natančno ve, da se v tem trenutku razmerje moči podre. Ve, da se ji bo potem moški opravičil in jo prosil, naj mu oprosti. Ta sprememba razmerij moči med nasilnimi ljudmi je zelo zakomplicirana. Toda to še ne pomeni, da si nekdo zasluži biti tepen ali da mora biti tepen.«
»Mene je moja žena dve leti poskušala sprovocirati, da bi jo udaril, ker je vedela, da bo tako vsega hitro konec in da bom brez raziskovanja kriv,« pravi Vinko. »Tudi moja bivša žena je dobro vedela, da me mora pripraviti do tega, da jo udarim, ker me bo tako hitro spravila iz hiše in bom jaz kriv. Njena odvetnica jo je dobro pripravila,« pripoveduje Tone, čigar težave so se začele po devetnajstih letih srečnega zakona, potem ko se je žena zaposlila pri novem delodajalcu in začela sistematično zanemarjati družino. Nikoli ni dvignil roke nanjo.
»Ko je prvič izjavila, da bo šla na policijo in rekla, da jo tepem, sem se smejal in ji rekel, naj kar gre. Pa je šla res. Nihče ni prišel preverit ali vprašat, kaj se je v resnici zgodilo, kar naenkrat sem se znašel pri sodniku za prekrške. Sam nikoli nisem šel na policijo, ker mi je bilo izpod časti, pa čeprav sem bil ves krvav in plav, predvsem po rokah. Samo molil sem, da ne bi kdaj uporabila noža, ker potem ne bi mogel več z gotovostjo trditi, da bom ostal miren. Z otroki smo spali zaklenjeni v sobo, ker smo se bali, da nam bo kaj naredila. Na koncu mi ni preostalo nič drugega, kot da sem se z otroki preselil v drug kraj, v najeto stanovanje.«
Proces za dodelitev preživnine in delitev premoženja se je vlekel štiri leta, v vseh teh letih »nisem smel na sodišču povedati niti stavka, čeprav je bilo vsem jasno, da je mati zapustila otroka in družino ter da nas je psihično in fizično mučila. In ko mi je po štirih letih končno uspelo dobiti preživnino za otroke, ženi ni bilo treba plačati zamudnih obresti, oprostili pa so jo tudi plačila preživnine za eno leto.«
Da se procesi pri nas vlečejo v nedogled, je prišlo na uho tudi Pizzeyjevi. »Slišala sem, da je vaš sodni sistem izjemno počasen in da se procesi vlečejo leta in leta. Pa da moški nimajo enakih pravic kot ženske, po ločitvi in kar se pravice do srečevanja z otrokom tiče, sploh ne. Morali boste spremeniti zakone v zvezi z nasiljem v družini, a boste morali biti zelo previdni, da ne bodo že v osnovi pripravljeni tako, da bodo moški v podrejenem položaju. Prav tako slišim, da nimate družinskih sodišč, ki bi takoj obravnavala vsakršen pojav nasilja v družini, ampak da so ta sodišča del splošnega sodnega sistema. Mislim, da ste na tem področju dvajset let za Ameriko, Avstralijo in Anglijo. Morali se boste ozreti naokoli, pogledati, kako so se tega lotili drugi, in prevzeti tuje vzorce, ker traja leta in leta, preden ustvariš svoj sistem. Slovenija je majhna država, imate samo dva milijona ljudi, zato boste morali poskrbeti za družino, za njeno prihodnost, s tem pa tudi za vse te očete, ki jim matere po ločitvi kratijo pravico do očetovstva.«
Njene besede s svojo zgodbo podkrepi Iztok, ki ga je bivša tašča že pred leti obtožila spolne zlorabe njene vnukinje, njegove hčerke. Čeprav je ves čas zatrjeval, da ni kriv, je bil nemudoma odstranjen iz otrokove bližine. »Ostala je pri mami, po njeni smrti je šla k babici in ko je umrla še ta, so jo dali k rejnikom. Mene kot očeta so popolnoma prezrli, čeprav mi ni bila nikoli odvzeta roditeljska pravica in čeprav mi niso nikoli ničesar dokazali. Proces se je vlekel osem let in se je končal meni v prid, saj so me oprostili obtožbe. A dejstvo je, da zaradi vsega, kar se je dogajalo, svoje hčerke nisem smel videti od njenega petega do sedemnajstega leta.« Po končanem procesu je hči prišla živet k očetu. Skupaj bivata še danes.
Moški si med seboj ne pomagajo
Pizzeyjeva je v letih terapevtskega in terenskega dela spoznala tudi, da se moški ne povezujejo med seboj in da bodo rade volje prispevali denar za pretepene ženske, medtem ko bodo pri moškem, ki se znajde v podobni situaciji, ostali neprizadeti in z zaprtimi denarnicami. »Že na začetku svojega delovanja, torej pred skoraj štiridesetimi leti, sem hotela odpreti tudi varno hišo za zlorabljene moške. Bila sem pretresena ob spoznanju, da moji sponzorji, ki so mi redno dajali denar za ženske varne hiše, niso hoteli niti slišati o tem, da bi mi dali denar tudi za moško varno hišo. To, da mi moški – ženske v sedemdesetih niso imele veliko denarja – ni hotel dati niti penija za druge moške, se mi je zdelo grozno. In ta problem sem imela vsa leta. Moški ne bo pomagal moškemu, ker si pač težko prizna, da ženska moškega lahko trpinči in tepe. Moški vztrajno zavračajo to misel. Tudi danes.«
Moški, pravi, se ne povezujejo med seboj tako kot ženske. »Mislim, da ženske na čustveni ravni med seboj ustvarimo neko socialno mrežo, ker imamo v sebi nekaj, kar nas vzpodbuja, da se povezujemo in si pomagamo. Moški tega nimajo v sebi, kar lahko vidite v vseh društvih in skupinah, v katere se povezujejo. V večini družin ženska ustvarja družinski ritem, moški pa se mu pridruži. Mogoče ima nekaj prijateljev, s katerimi igra nogomet ali gre na pivo, toda moški nikoli ne bodo imeli med seboj takega odnosa, kot ga imajo ženske. One imajo v drugi ženski najboljšo prijateljico. Pomagajo si med seboj, skupaj rešujejo težave, moški pa se pogovarjajo o drugih stvareh. Toda tega skupnega reševanja težav se bodo morali naučiti, kajti če tega ne bodo naredili, se ne bo nič spremenilo. Potovala sem po vsem svetu in govorila z moškimi različnih ver, združenimi v različne skupine. In sem ugotovila, da jim je skupno to, da se ne bodo nikoli povezali in skupaj poskušali rešiti težavo, ki je vsem skupna. Moški zelo dobro razumejo, da morajo v poslu, če hočejo uspeti, stopiti skupaj in se združeni lotiti dela, ko pa morajo rešiti svoje osebne težave, jim to kar noče biti jasno. To je za njih popolnoma nepojmljivo. Kajti ko so bili otroci, so šli po pomoč k mami, kasneje k partnerki in ko se morajo znajti sami, tega preprosto ne zmorejo.«
»Res je, moški znamo poskrbeti za otroke in družino, ne znamo pa se povezati,« trditev komentira Stane.
In če velja, da ženske »padajo po stopnicah« ter s tem izgovorom opravičujejo poškodbe, ki so jih dobile od svojih moških, kaj za izgovor uporabijo zlorabljeni, pretepeni moški? »Uporabijo popolnoma enake izgovore. Tudi pri njih so krive stopnice, tenis, mačka in tako dalje. Nekoč sem nakupovala v trgovini in sta mi prišla nasproti mlajši moški in ženska. On je imel na obrazu rdeče sledi njene dlani. 'Vaša punca, a ne?' sem vprašala. On pa s pordelim obrazom: 'Ne, ne, bila je mačka.' 'Ne, to pa ni bila mačka,' sem mu rekla, ker zelo dobro prepoznam odtis dlani. Moški vedno naredijo enako, prikrivajo. Kajti to, da te tepe nekdo, ki bi te moral imeti rad, je velika sramota in moški to zelo težko priznajo.«
P.S. Imena moških so spremenjena. Naslovi znani uredništvu.•
Branka Grujičić

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

Dolgo časa smo razmišljali o pomenu in seznanitvi takšnih tem s širšo slovensko javnostjo zgolj z enim samim namenom, da ljudje zvedo, zapišejo in komentirajo neumnosti slovenskega sodstva in skozi prizmo ogledov te in podobnih strani , začno kritično razmišljati o možnosti zavedanja, da bodo morda kaj kmalu sami žrtve tega softiscitiranega nasilja, ki si ga počno državni uradniki in združbe v zlorabah na CSD , sodiščih , tožilstvu in kot orodje uporabijo izvedence.

Kaj hitro bodo spoznali, da se bodo morali zoperstaviti utečenemu stroju , ki v svoji aroganci, zlobi in nadutosti pozna samo en sam cilj od staršev iztrgati čimveč denarja jih ekonomsko, duhovno dotolči in uživati v nastavljenih nasladah.

To počno zavestno tako CSD, sodišča in na ta način virtualno razmišljati o svoji pomembnosti in moči.

Že dolgo razmišljamo o orodju za hudičeva početja ( izvedencih ), ki jih bomo v nadaljevanju posvetili nekaj besedi in osvetlili pin njihovih koristi. Ti izkoriščajo stiske ljudi za eno samo stvar " čimvečjemu zaslužku , ki se mu niso pripravljeni odreči ". Ti ( navidezni ) strokovnjaki za izstavljene mastne denarce ( 600,00 - 2000,00 EUR-a ) izdelujejo neuporabna, zastarela in strokovno sporna mnenja tudi z pozabljenimi imeni drugih otrok, brez odgovorov na postavljena vprašanja, opravljajo razgovore z bolnimi otroci in če je potrebno tudi z nikomer vendar , se materjalni plati niso pripravljeni odreči.

Kolika je moralna, etična vrednota teh izvedenskih pozvpetnikov v nasladi nad otroki in starši bo rdeča nit epizod srhljivk nemogoče je mogoče slovenske izvedeniške prakse. O temah te struktura je kar nekaj zapisanega , vendar bo potrebna imenska struktura. Tako bodo ljudje zaobšli njihov pristavljeni piskrček in prihranili nateg najhujše vrste.

Zadnje teme Trenj in tega, da želi varuh človekovih pravic te novice marginizirati in utišati , o tem molčati je v eni sami stvari, da se o tem ne sme govoriti zaradi morebitnega odkritja zasebnosti otrok v stigmatizaciji, vendar je point le izgovor za prikrivanje ljudem bedo socialnega, sodnega, izvedenskega kolapsa ljudi, ki bi ob temeljila na analizi zlorab. S tem bi slovenskemu ljudstvu bilo prizanešeno gorje , ki so ga ti samoimenovanimi strokovnjaki zavedno povzročili v lovu zlate ribice svoje denarnice, ki v tragedijah ljudi služi mastne denarce v povapirjenem sesanju krvi otrokom, staršem in uživa nasladi svoje bahatosti.

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

Mladoletnica toži državo: Na sodišču spet o odškodnini za uničeno otroštvo
Sodišče mora še enkrat odločiti o tožbi mladoletne Daše Jež, ki od države zahteva odškodnino zaradi ravnanja državnih organov
ponedeljek, 14.04.2008
Tekst: Sven Berdon

LJUBLJANA - Dobrega pol leta po tem, ko je ljubljansko višje sodišče razveljavilo odločitev okrožnega sodišča, ki je zavrnilo odškodninsko tožbo mladoletne Daše Jež proti državi, se je na tukajšnjem okrožnem sodišču začelo novo sojenje v tem občutljivem primeru.

Naj spomnimo, da danes 16-letna Daša od slovenske države terja rekordno odškodnino v višini skoraj 4,2 milijona evrov. Na sliki: Stojan in Daša Jež. (Foto: Dokumentacija Dnevnika)

Naj spomnimo, da danes 16-letna Daša od slovenske države terja rekordno odškodnino v višini skoraj 4,2 milijona evrov. Njen oče in zakoniti zastopnik Stojan Jež namreč državnim ustanovam (od celjskega sodišča do centra za socialno delo v Žalcu) očita, da po razvezi staršev niso upoštevale njene želje in ji omogočile, da bi živela pri očetu v Veliki Pirešici pri Žalcu in ne pri materi v Ljubljani, čeprav je to ponavljala ves čas.

Sodišče bo postavilo izvedenca

Včerajšnje sojenje ni trajalo dolgo. Okrožno sodnico Mojco Lobnik je najprej zanimalo, ali lahko stranki prideta do kakšnega dogovora, vendar je državno pravobranilstvo vztrajalo pri neutemeljenosti tožbe, čeprav je višje sodišče v veliki meri pritrdilo pritožbi Dašinega pooblaščenca, odvetnika Boštjana Verstovška. Pravobranilstvo je sodišču nato predalo pripravljalno vlogo, v kateri je pojasnilo svoje »materialno pravno stališče v tej zadevi«, kar je Verstovšek takoj ocenil kot novo zavlačevanje državne strani: »Po odločitvi višjega sodišča so imeli več kot pol leta časa za pripravo vloge, zato bi jo lahko vložili pravočasno, ne pa šele zdaj.«

Sodišče se je kljub temu odločilo, da mora tožeča stran v roku 15 dni odgovoriti na navedbe državnega pravobranilstva, sodišču pa mora sporočiti tudi vprašanja, ki jih bo pripravila za sodnega izvedenca psihologa. Sodišče bo izvedenca, ki bo pripravil strokovno mnenje o primeru, izbralo v kratkem, sojenje pa je zaradi tega preloženo za nedoločen čas. Najverjetneje se bo nadaljevalo v začetku poletja.

Sojenje pred drugim sodnikom

Prav postavitev izvedenca je bila ena od spornih točk na prvem sojenju, saj je sodnica Božena Novak, ki je vodila primer, zavrnila Verstovškov predlog za zaslišanje psihologa, češ da »za kaj takšnega ni potrebe«. Sodnica je nato tožbo proti državi zavrnila, Verstovšek pa je spisal obširno pritožbo na višje sodišče, ki se je strinjalo, da je prvostopenjsko sodišče zagrešilo absolutno in relativno kršitev določb zakona o pravdnem postopku, ko je samo ugotavljalo tudi dejstva, ki jih država kot tožena stranka sploh ni zatrjevala in je zanje izvedela šele s sodbo. Višje sodišče je Verstovšku pritrdilo tudi v številnih drugih očitkih, ugodilo pa je tudi njegovemu predlogu, da naj primer v novo sojenje dodeli drugemu sodniku, kar se ne dogaja ravno pogosto. Okrožno sodišče bo moralo na novem sojenju med drugim presoditi o tem, ali je šlo pri štiri leta trajajočem postopku, ki bi ga morali obravnavati prednostno, za kršitev pravice do sojenja v razumnem roku.

Dekličin oče Stojan Jež že od začetka postopka vztraja, da so slovenske institucije kršile ustavo ter številne zakone in mednarodne pogodbe, denimo konvencijo OZN o otrokovih pravicah. Daša je morala zaradi tega po razvezi staršev prestajati dolge sodne postopke o dodelitvi otrok, državni organi pa so ji največjo škodo povzročili s tem, da so bili ves čas gluhi za njene želje. Vse skupaj je trajalo skoraj štiri leta, dokler ni marca 2002 zadeva dobila epiloga na ustavnem sodišču. Daša se je takrat lahko vrnila k očetu, šele dve leti pozneje pa je lahko za njo prišla tudi mlajša sestra Asja, v imenu katere je Stojan Jež prav tako vložil tožbo proti državi, vendar ta še čaka na obravnavo.

profesor · novinec Pridružen/-a: 17.04. 2008, 18:49 Prispevkov: 1

profesor IP 164.8.12.134 v preiskavi

tekst je zaradi zlorabe članice PROFESORICA odstranjen

kaktus · asistent Pridružen/-a: 06.03. 2006, 22:24 Prispevkov: 163

Poročanje medijev o otrocih
V razpravi o poročanju o otrocih izpostavili etično presojo novinarjev
STA/Kl.K., Tor 22.04.2008, 14:34

Uroš Slak, Brankica Petković in Zdenka Čebašek Travnik na okrogli mizi z naslovomPoročanje medijev o otrocih | foto: Matej Družnik/DeloLjubljana - Na okrogli mizi Poročanje medijev o otrocih, ki jo je danes pripravil Mirovni inštitut, so prisotni izpostavili nujnost novinarjeve etične presoje pri poročanju o otrocih. Novinarji obenem poudarjajo, da poročajo o sistemskih nepravilnostih. "Odgovorne institucije zgolj opozarjamo, kje niso opravile svojega dela," je dejal TV voditelj Uroš Slak.

Na današnji okrogli mizi, ki jo je pripravil Mirovni institut skupaj z varuhom človekovih pravic in Informacijskim uradom Sveta Evrope, je voditelj oddaje Trenja izpostavil, da mediji opozarjajo na sistemske nepravilnosti, ki naj bi se dogajale. "Odgovorne institucije se ne smejo zapreti in reagirati obrambno, saj jih ne želimo napadati kar brez pomena. Nanje se obračamo zaradi pritožb staršev, ki jim je bil medij zadnji izhod, naloga novinarjev pa je pokazati, kje ta sistem ne funkcionira," je poudaril.

Po njegovih besedah želijo pristojne institucije, kot so centri za socialno delo, vzpodbuditi, da bi v primeru odkritih napak v prihodnje drugače ravnali. "Če sam sistem oziroma državni organi niso sposobni rešiti težave, jih z medijskim poročanjem prisilimo v reševanje le teh. Mi nismo tisti, ki bomo presojali in jim povedali, kako morajo ravnati, jih pa z medijskim poročanjem opozarjamo na nedoslednost in na to, da niso naredili, kar bi morali," je izpostavil Slak.
Obenem je prepričan, da pristojne institucije še vedno ne vedo, kaj bi bilo potrebno spremeniti v sistemu, temveč gledajo predvsem na to, kaj delajo mediji narobe. Opozoril je, da zanj kot novinarja nikoli ni bilo dileme o tem, da se imena in priimka otroka ter njihovih fotografij ne prikazuje.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli