Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Judi so bili sicer že od leta 1935 žrtve diskriminacije, a so povečini menili, da je še mogoče živeti v Nemčiji. (kakor mislijo danes Izbrisani v sloveniji)

Kot izgovor za nasilje, ki so ga nacisti želeli prikazati kot povsem spontan odziv prebivalstva, je državni vrh uporabil atentat na nemškega diplomatskega predstavnika Ernsta von Ratha v Parizu.

(tako kakor slovenci 1992 izgovor na JLA, ki ni nikoli obstajala po tem letu, a genocid izbris je sledil v mirnodobnem času in traja še danes, skoraj 20, da, da DVAJSET LET po odhodu regularne SLOVENSKE VOJSKE JLA, drugod je to bila JNA).

Obenem je zatiranje judovskega prebivalstva postajalo vse izrazitejše. Judje so bili med drugim prisiljeni v prodajo vsega svojega premoženja (kakor neslovenci "čifuti"- "bosanci" v sloveniji), zaradi česar je tudi emigracija postala čedalje težje izvedljiva.

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Nekdanja predsednica ustavnega sodišča Dragica Wedam Lukić meni, da je temeljni problem pri izbrisanih to, da zakon ni uredil pravice do stalnega prebivališča za nazaj, torej za ljudi, ki so jo že imeli in so jo z izbrisom izgubili, piše v intervjuju današnji Dnevnikov objektiv.

Temeljna listina ni urejala določenih zadev

"V temeljni listini je bilo v letih 1990 in 1991 zapisano, da imajo državljani drugih republik nekdanje Jugoslavije, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, pravico do pridobitve slovenskega državljanstva po 40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Ta postopek je bil takrat relativno enostaven," zatrjuje Wedam Lukićeva, vendar dodaja, da se je kasneje zaradi vojne nekoliko spremenil.

"Pri mnogih pa se je že takrat zapletlo zaradi vojne v drugih republikah, saj ljudje niso mogli dobiti ustreznih dokumentov in torej niso mogli vložiti prošnje za državljanstvo. Vprašanja ljudi s stalnim prebivališčem, ki zaradi zapletov z dokumenti državljanstva niso mogli dobiti ali pa ga niso želeli dobiti, kar je seveda njihova pravica, pa ta listina ni urejala," pojasnjuje Wedam Lukićeva.

'Nikjer ni pisalo, da bi si mogli Izbrisani sami urediti status'

"Pisalo je le, da se jih, dokler ne pridobijo državljanstva oziroma do izteka rokov za pridobitev državljanstva obravnava enako kot državljane Republike Slovenije. Šele zakon o tujcih je določil, da se zanje po poteku rokov za pridobitev državljanstva začne uporabljati zakon o tujcih. V tem zakonu pa nikjer ne piše, da bi si ti ljudje takrat morali sami urediti status, kot se zdaj na veliko govori," zatrjuje Lukićeva, ki dodaja, da prehoda iz statusa, v katerem so bili obravnavani enako kot državljani Slovenije in so imeli pravico do stalnega prebivališča, v status brez te pravice omenjeni zakon ni urejal.

'Izbrisani so se znašli v začaranem krogu'

Kot pravi Wedam Lukićeva zakon o tujcih ne predpisuje nikakršne ukinitve stalnega prebivališča, šele v praksi so ga interpretirali tako, da so te ljudi, ki so tu bivali že leta ali bili tu celo rojeni, izenačili s tujci, ki so pravkar prestopili mejo in za katere seveda tudi danes velja, da morajo najprej dobiti pravico do začasnega bivališča in šele v naslednjem koraku lahko zaprosijo za pravico do stalnega. Po izbrisu je sledilo še podaljšanje roka začasnega bivanja s treh let na osem, kar je še dodatno onemogočilo povrnitev prejšnjega statusa.

"Po izbrisu je sledilo še podaljšanje roka začasnega bivanja s treh let na osem, kar jim je še dodatno onemogočilo povrnitev prejšnjega statusa, prosilec pa je moral tudi dokazati, da je imel sredstva za preživljanje. V številnih primerih je bilo to seveda nemogoče, ker so z izgubo pravice do bivališča izgubili tudi službe, in tako so se znašli v začaranem krogu, ko se niso mogli zaposliti, ker niso imeli stalnega prebivališča, tega pa niso mogli dobiti, ker niso bili zaposleni," stališče izbrisanih zagovarja Wedam Lukićeva.

Ustavno sodišče do teh ugotovitev že leta 1999

"Vse to je ustavno sodišče ugotovilo že leta 1999, ko je zapisalo, da je zakon o tujcih v neskladju z ustavo, ker položaja teh tujcev ni uredil, ni pa imel niti nobene določbe, iz katere bi izhajalo, da je tak odvzem pravice do stalnega prebivališča po uradni dolžnosti mogoč," pojasnjuje Wedam Lukićeva. O tem, da so izbrisani izgubili pravico do stalnega prebivanja, jim niso bile izdane odločbe, zato se proti izbrisu tudi niso mogli pritožiti.

Ustavno sodišče je po besedah Wedam Lukićeve zakonodajalcu naložilo, da uredi zadeve tako, da ugotovi okoliščine, v katerih so se te osebe znašle, pri tem pa upošteva, da so pravico do stalnega bivališča že imele in jih zato ni mogoče enačiti s tujci, ki so pravkar prestopili mejo. "Druga ugotovitev pa je bila, da izbrisani niso bili obveščeni o spremembi svojega statusa, zato niso mogli reagirati. Mnogi so za svoj lastni izbris izvedeli šele čez leta."

"Obveščanja ni bilo"

Zakonodaja, kot pravi Lukićeva, sploh ni predvidevala možnosti, da bi koga po uradni dolžnosti enostavno izbrisali iz registra stalnih prebivalcev, zato tudi postopki niso mogli biti določeni.

"Vlada se je leta 1999 sklicevala na Pravilnik o obrazcu za prijavo oziroma odjavo stalnega prebivališča, iz katerega naj bi izhajalo, da so morali uskladiti evidence, toda ustavno sodišče je zavrnilo interpretacijo, po kateri bi bil podlaga za izbris lahko pravilnik, ki je podzakonski predpis. Uradni predstavniki so tudi zatrjevali, da so kasneje izbrisane začeli obveščati o izbrisu, kar nenehno ponavljajo tudi nasprotniki izvršitve ustavnih odločb." TO PA JE POPOLNA LAŽ, morda je obvešćena peščica ljudi.

"Toda kakšno je bilo to obveščanje?

Povabili so jih na upravne enote, jim preluknjali dokumente ter jih napotili na urad za tujce! Kot je ugotovilo ustavno sodišče, so nekaterim izmed njih na upravnih enotah, očitno na njihovo zahtevo, izdali potrdilo, da so do 25. februarja 1992 imeli stalno prebivališče v Sloveniji. O tem, da so izgubili pravico do stalnega prebivanja, pa jim niso bile izdane odločbe, zato se proti izbrisu tudi niso mogli pritožiti," pojasnjuje.

Tedanji notranji minister Igor Bavčar lahko po mnenju Wedam Lukićeve kazensko odgovornost nosi le v izjemnih primerih.

Referendum ni upravičen

Wedam Lukićeva trdi, da referendum v takšni situaciji ni bil pričakovan in da taki referendumi načeloma niso dopustni. "Zato ustavno sodišče presoja referendumska vprašanja in zato je naslednje referendume za sprejem zakonov, ki naj bi nekatera vprašanja uredili v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča, tudi prepovedalo," dodaja.

Kot pravi bi kazensko odgovornost za izbrisane tedanji notranji minister Igor Bavčar in predsednika tedanjih vlad Janez Drnovšek in Lojze Peterle nosili le v izjemnih primerih.

'Kresalova se je zadeve lotila na pravi način'

"Do odškodnin bodo morala sodišča zavzeti stališče, najprej seveda do vprašanja zastaranja oziroma do tega, kdaj začne teči zastaralni rok. Obstaja tudi možnost pavšalnih odškodnin, ki ne bi bile protiustavne. O izključitvi možnosti posameznih tožb bi moralo razsoditi ustavno sodišče."

"Ministrica Katarina Kresal se je zadeve lotila na pravi način in bo zadevo izpeljala do konca. Lahko ji samo čestitam, saj doslej tega poguma v politiki ni bilo," delovanje ministrice za notranje zadeve zagovarja Wedam Lukićeva.

(očitno nihče od dosedanjih moških ministrov nima "jajc"(!), ali so le prasci pri koritu.

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

SLOVENCI V OGLEDALU:

Ljubljana, 6. marca (STA) - Nosilci t.i. zaslug NOB naj se zaradi molčanja o povojnih pobojih odpovejo svojim bonitetam in privilegijem, je na novinarski konferenci dejal podpredsednik NSi Anton Kokalj. Kot je zatrdil, so morali vedeti, kaj se je dogajalo po drugi svetovni vojni, ko je prihajalo do pobojev kot v primeru Barbara rova, "pa so 60 let molčali".

Kokalj je dejal, da so v NSi pretreseni ob novih odkritjih prikritih grobišč. "Brez sprenevedanja je treba reči, da tam ležijo nedolžni ljudje, ki so bili pobiti na zverinski način," je zatrdil in dodal, da so tisti, ki so umrli, na osebni ravni že odpustili tistim, ki so to počeli.

Po besedah podpredsednika NSi je Slovenija po gostoti pobitih po drugi svetovni vojni in prikritih grobiščih evropski in svetovni rekorder. "Naš namen ni revanšizem ali maščevanje," je poudaril in nadaljeval, da preiskava povojnih pobojev potek prepočasi.

Parlament, pravi Kokalj, bi moral obsoditi način, ki je bil ob koncu druge svetovne vojne uporabljen za prevzem oblasti. "Če ne, potem bi se lahko takšen način prevzema oblasti znova pojavil, ko bi bila prilika za to," je opozoril.

"Zmagovalci, ki so se po končani vojni na takšen način izživljali nad neobsojenimi in neoboroženimi ljudmi, si ne zaslužijo imena zmagovalci," je pojasnil. Kot je dodal, na nova odkrita prikrita grobišča "drastično spreminjajo resnico o vojni in povojni zgodovini".

Po Kokaljevih besedah so nekateri o povojnih pobojih molčali 60 let zato, ker so bili za to plačani. "Dejstvo je, da nekateri prejemajo bonitete že 60 let po teh dogodkih na račun davkoplačevalcev," je poudaril. Zato, je nadaljeval, jih pozivajo, naj razmislijo, "ali je spričo dogodkov in odkrivanja resnice o slovenski vojni in povojni zgodovini to še okusno, higiensko in etično".

"Menimo in pričakujemo, da bi se tem privilegijem morali odpovedati, najprej z vidika korektnosti in na nek način simbolnega priznavanja za to, kar se je dogajalo, in zaradi česar so vsaj na simbolni ravni ti ljudje soodgovorni," je povedal.

"Se pravi, nasledniki in nosilci t.i. zaslug NOB so morali vedeti, kaj se je dogajalo, pa so 60 let molčali," je dejal in poudaril, da za to nimajo pravice "biti še naprej plačani iz državnih sredstev".

V NSi tudi pričakujejo, "da se bo spričo tako grozljive povojne zgodovine nehalo z nerazumnim triumfiranjem ob tragičnih dogodkih, ki so se dogajali med vojno, npr. Dražgoška bitka". To je po njegovem mnenju nehumano, neokusno in neprimerno.

Kokalj je tudi povedal, da so v NSi napisali pismo vladi, v katerem ugotavljajo, "da v novem predlogu zakona o žrtvah vojnega nasilja drugi odstavek prvega člena priznava status žrtev vsem civilnim osebam, ki so bile izpostavljene nasilnim dejanjem in prisilnim ukrepom drugih oboroženih sil".

"Vendar pozorno branje uvodne besede tega odstavka razkriva, da razširitev velja samo v primerih, določenih v drugem a členu. To pa so otroci pobitih in pogrešanih vojakov in od doma pregnanih oseb, ni pa navedenih oseb, ki so jih pobili partizani, niti njihovih otrok, žena in drugih sorodnikov," je še pojasnil

se nadaljuje...

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Šokantno odkritje grobišča

Celje | 3. 3. 2009, 22:31 | A. Ž. | Komentarjev: 28
Na Barbara rovu rudnika na območju Laškega so odkrili večje število posmrtnih ostankov, po trenutnih ocenah več sto ljudi. Po domnevi zgodovinarjev naj bi bile žrtve pobite na mestu najdbe.

Na Barbara rovu rudnika na območju Laškega so danes odkrili večje število posmrtnih ostankov, po trenutnih ocenah več sto ljudi. © BOBO

Pošlji članek
Natisni članek
Blogaj o članku
Obvesti druge o članku
V nekdanjem rudniškem jašku so odkrili mumificirana trupla. Po poročanju nacionalne televizije so bile žrtve pobite na mestu, kjer so jih odkrili, od kod so jih pripeljali, pa ni znano. Vodja evidentiranj in sondiranj prikritih grobišč Mitja Ferenc je ob tem dejal, da je edini neposredni vir voznik, ki je ujetnike vozil v rudnik, in pravi, da so bili Slovenci. Po drugih ustnih virih pa naj bi bili v jami tudi ljudje hrvaške narodnosti . Z nadaljnjimi preiskavami bodo poskušali ugotoviti vsaj narodno pripadnost žrtev in okoliščine pobojev, država pa naj bi ob vhodu v Barbara rov postavila spominsko ploščo.

Celjski kriminalisti in policisti so kraj najdbe zavarovali, o vseh ukrepih sta bila obveščena pristojni preiskovalni sodnik in državni tožilec, so sporočili s Policijska uprave (PU) Celje. Kot so pojasnili, so se avgusta lani v Barbara rovu rudnika na območju Laškega začela dela z namenom ugotovitve, ali se tam nahaja prikrito grobišče. Omenjena lokacija je bila namreč na seznamu vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.

Do zdaj so odstranjevali betonske pregrade in nasutje, ki je prikrivalo obstoj grobišča. Po vseh odstranjenih pregradah so odkrili večje število posmrtnih ostankov, po trenutnih ocenah več sto ljudi. Ogled se bo nadaljeval v sredo po vzpostavitvi ustreznih varnostnih ukrepov. Kriminalisti PU Celje pa bodo v sodelovanju z Generalno policijsko upravo nadaljevali s kriminalistično preiskavo v okviru akcije Sprava, so še dodali s PU Celje.

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Bago nastavlja o slovenizmu nad Hrvatima i drugima SFRJ-Neslovencima:

Bivši slo-predsednik Kurčan godine 1994 na TV-SLO1 izjavljuje: Cit.

»Za savladati neprijatelja dozvoljena su sva sredstva, ne samo ona, koja pozna demokracija, nego sve ono, što sa demokracijom nema nikakve veze; to je prvo diskvalifikacija zatim likvidacija.« www.mladina.si/322003

U vreme te kučan-izjave je jasno, da su slovenci na čelu s kučanom neprijateljima smatralili SFRJ-Neslovence.

Pojam likvidacija je opasna grozota, zato su se slovenci, strahujući pred vanjskom javnošću, opredelili za mekše likvidacije pomoću pravosuđa.

Poštujući takav kučanov stav i načelnik koparske upravne jedinice Stanislav Erzetič u svom uredu godine 96. meni ponosno tumači:

da u sloveniji opljačkanom Hrvatu netreba pravedno pomoći, kako sam ga ja to tada zamolio, nego i drugima SFRJ-Neslovencima treba namontiranim sudskim procesima kroz nametnute im ogromne sudske troškove oteti u sloveniji stečenu imovinu –»U sloveniji stečena imovina ostaje tu!«-, a za to su naši dečki, pravnici, advokati i sudije, dobro instruirani, zlonamerno »njih« ne razumeti, da im život u sloveniji postane mučan, sve ih proterati preko Kupe, i za deset godina če slovenija biti čista. Slovensko sudstvo če za »njih« biti slepa ulica, a na slovenskim odvetnicima če svoje imovine potrošiti, neznajući, da su im presude unapred određene.

Eto zato su nastali i Izbrisani, među kojima je i moj otac, koji u sloveniji živi več 50 godina. A zato evo sada i moja mama prodaje svoju imovinu, da bi namirila meni prevarom opljačkanom nepravedno nametnute sudske troškove.

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

SLOVENIJA NAJVEČA EVROPSKA KOSTURNICA

SLOVENIJA NAJVEČJE EVROPSKO MORIŠČE

SEVEDA VSE V MIRNODOBNEM ČASU, Izbrisani imajo še srečo, da niso ZABRISANI, kot je to bilo storjeno z njihovimi predniki od strani slvenske roke potom OZNE!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Od več sto do več tisoč trupel
Ljubljana/Laško | 4. 3. 2009, 12:04 | Se. K./S. O./M. M./STA |

Pod sto metri jalovine je skrit dokaz o temni plati slovenske zgodovine. Ocene o številu žrtev se gibljejo od sto do nekaj tisoč.

Pošlji članek
Natisni članek
Blogaj o članku
Obvesti druge o članku
Fotogalerije
V rudniku našli mumificirana trupla

Preberite še:

Šokantno odkritje grobišča

Za gledanje te vsebine potrebuješ Flash Player.
Trupla so globoko pod zemljo, v rovu, ki so ga prenehali uporabljati že leta 1942. Marko Štrovs, vodja sektorja za vojna grobišča na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je povedal, da so se morali delavci Rudnika Trbovlje-Hrastnik prebiti skozi sto metrov zamaška, sestavljenega iz več kot štiristo kubičnih metrov jalovine, betona, opeke in ilovice.

V jami je ogromno čevljev, videti je, da so se morali sleči in sezuti, preden so bili pobiti. To so vojaški čevlji, majhnih čevljev nisem videl, da bi lahko rekel, da so otroški. Ostanki oblačil so sivkaste barve, kar kaže na uniformiranost.

Jože Balažic, sodni izvedenec

Potem so naleteli na čevlje, posamezna okostja, verjetno z okostji napolnjena jaška, rov med obema jaškoma pa so napolnila dobro ohranjena gola trupla.

Informacije o tem, koliko naj bi bilo žrtev in od kod so jih vozili, so zelo različne. Šlo naj bi predvsem za Hrvate, ki so jih pripeljali iz Teharij, ocene o njihovem številu pa se gibljejo od nekaj sto do nekaj tisoč.

"Nekaj najbolj pretresljivega, kar lahko vidiš"
"To, kar sem videla, lahko kot človek ocenjujem, da je nekaj najbolj pretresljivega, kar lahko vidiš v življenju. Da več kot 60 let nismo bili sposobni raziskati takšnih zločinov, pa je naslednji problem. Ne vem, ali bo sploh možno odkriti storilce oziroma ali so sploh še živi," je poudarila generalna državna tožilka Barbara Brezigar.

Globoko smo pretreseni ob stalno novih dokazih, ki prihajajo na dan in pričajo o velikanskem obsegu množičnega zločina, ki ga je zagrešila povampirjena komunistična oblast po končani drugi svetovni vojni.

Janez Janša, SDS

Pojasnila je, da je žrtev veliko in da od države pričakuje, da bo sposobna razčistiti s preteklostjo in stvari postaviti na pravo mesto. Po njenem mnenju je to tisto, kar bi si vsi v tej državi morali želeti, če hočemo živeti naprej.

Sodni izvedenec Jože Balažic je v sredo pojasnil, da trupla niso razpadla oziroma so ohranjene kosti, drugih tkiv ni, ker so bila trupla posuta z apnom. Po njegovi oceni bo težko identificirati vsa trupla in ugotoviti, komu kdo pripada. Prepričan je, da žrtve niso bile ustreljene, saj so se storilci bali jamskih plinov. "Dolga leta sem v sodni medicini, a česa takega še nisem videl. Ti ljudje so močno trpeli," je še dodal Balažic.

Večina strank za dostojen pokop posmrtnih ostankov
Vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič je dejal, da bi sam "prepustil to zgodbo predvsem tistim, ki se na to spoznajo in ki znajo tudi dejansko povedati, v katero obdobje sodijo posamezni posmrtni ostanki". Predsednik SDS Janez Janša pa pričakuje, da bodo odgovorni omogočili pietetni izkop pobitih v rudniških jaških, identifikacijo žrtev ter dostojen pokop njihovih posmrtnih ostankov na mestu, ki bo omogočalo njihovim svojcem obisk grobov.

Grobišče pri Laškem je ena od petnajstih slovenskih Srebrenic, trdi zgodovinar Jože Dežman. © IFP

"Eden od največjih pobojev v človeško narejeni jami"
"To je ena od največjih znanih skupin mumij," meni tudi Jože Dežman, ki vodi komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Po Dežmanovih besedah gre za enega od največjih pobojev v človeško narejeni jami. V primerjavi s tankovskim jarkom v Teznem pri Mariboru, kjer so našli okostja okoli 15 tisoč žrtev povojnih pobojev, je po njegovih ocenah grobišče pri Laškem približno petkrat manjše. "To je ena od petnajstih slovenskih Srebrenic," meni zgodovinar.

Tisto, kar po njegovih besedah Barbara rov v Hudi jami pri Laškem loči od drugih morišč in grobišč, je način, kako so bili pomori izpeljani. "Ljudi so vodili po okoli 400 metrov dolgem rudniškem rovu, nato so jih zmetali v dva 45-metrska vzporedna jaška, na koncu pa so večjo skupino ljudi očitno strahovito pobili še v rudniškem rovu," razmere opisuje Dežman.

Pojavile so se prve priče
Po objavi informacije o odkritju mumificiranih trupel se je policiji že oglasilo nekaj ljudi, ki bi radi posredovali za preiskavo uporabne informacije.

Pri Hudi jami gre za eno od najhujših oblik nasilja povojne komunistične oblasti, meni direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič. Po njenih besedah je znano, da je izvensodne poboje po koncu druge svetovne vojne izvajala politična policija Ozna. "Dokumentov o tem ni oziroma so uničeni ali kje skriti, mogoče v kakšnem beograjskem arhivu," je dodala.

Njen sodelavec dr. Milko Mikola poudarja, da je edini dokument o poboju knjiga Teharske žive rane Romana Leljaka. Ta je v njej na začetku devetdesetih zbiral pričevanja še živečih prič, za izvajanje pomora pa obtožil enote 1. slovenske divizije narodne obrambe. Dr. Mikola, ki se je ukvarjal s preučevanjem dogodkov ob koncu vojne na Celjskem, pravi, da so dogodki v rudniku na dan prišli šele po osamojsvojitvi, "pred tem se je o njih samo šepetalo v ozkih krogih".

Seznam prikritih grobišč v Sloveniji pa si oglejte tukaj.

Mini anketa
Vedeli, a o tem niso govorili
Prič pobojev verjetno ni več, bližnje okolice pa odkritje množičnega grobišča ni presenetilo.

Zakonca Fajdiga, prva soseda rudnika: "Večkrat so tod ljudje prižigali sveče, ko pa so leta 2004 postavili kapelico, so jo takoj popisali z napisom 'Izdajalci’. Sicer pa od takrat, ko kapelica stoji, sveč ne prižigajo več."

Franc Seme, nekdanji delovodja v rudniku: "Dejansko so jaške zaprli z lesom in nato z glino, da bi preprečili uhajanje smradu na preostale dele jame, v katerih so rudarji še delali vse do leta 1990."

Peter Podbevšek, nekdanji delavec v rudniku: "O tem, da so žrtve vozili v enega od slepih rovov, se je vedelo, a zelo malo oziroma nič govorilo."

OSUPLJIVO:

Štrovs
Takole opisuje prizor na svojem blogu Štrovs. Sondiranje Barbara rova v premogovniku Huda jama pri Laškem spremljam, iz prve roke, od poletja. O nemajhnih problemih s pridobivanjem dovoljenj in financiranjem, predvsem pa v zvezi z zaroto molka, zaradi katere je stvar do prejšnjega tedna, ko so odkrili prve posmrtne ostanke, potekala praktično na slepo, ne bom razpredal. Zaenkrat le naštevek dejstev, ki v včerajšnjih Odmevih niso bila prikazana dovolj nazorno. + + + . "Barbara rov" rudnika Huda jama ima poseben vhod s portalom, okrašenim s knapovskimi insignijami, na koncu mračne doline pri vasi Huda jama. . V rovu, 330m od vhoda, je pravokoten odcep na levo. 40m daleč je bil ta rokav zaprt z opečnim zidom. Rudnik je normalno deloval še dolgo po vojni, zid pa je kot nedotakljiv tabu obstajal do poletja 2008. . Ko so zid, debel le 30 cm, prebili, so naleteli na rov, do stropa zasut z jalovino. Prvih 35m je rov vklesan v živo skalo in so nasutje odstranili brez problema. Preostali del (do naslednje pregrade je 76m) pa je v krušljivi skalini in je obokan s slabim betonom. Ekipa rudarjev je ta del rova med izkopavanjem sproti utrjevala z močnimi lesenimi oboki. . Naslednja pregrada je bila iz betona. Beton je bil izredno trd, debelina zidu 80cm. . Takoj za zidom je bilo 6m rova zasutega z jalovino. Za tem ostanki preperele lesene pregrade. Za tem pa 1,4m zbite gline, še vedno vlažne in gnetljive. In nov betonski zid. . Ta zid je bil trd oreh - skupno je bil debel 170cm. Najprej 1,2m močnega betona, v katerem so naleteli na 12 železniških tračnic - 10 jih je bilo počez, 2 pa navpično. Tračnice so prevarili. Takoj za betonskim je bil 50cm debel zid iz opeke. . Za to pregrado je bilo 1,2m zbite vlažne gline. Nato ostanki pregrade iz lesa in pleha. Za tem še 1,4m slabše gline. . Za tem je bil starejši zid iz opeke, z odprtino za vrata. Tega niso zgradili partizani, ampak je bil najbrž rudniški inventar. V portalu ostanki morebitnih lesenih vrat. Nad tem zidom so odkrili manjši rov, vklesan v kamnino mimo opečne pregrade. V njem so našli prve ostanke človeka. Ob okostju je ležalo orodje, s katerim se je živ zakopan skušal prebiti na prostost - 1m tračnice in kovinska klamfa. Spodaj, takoj za prehodom skozi zid, so našli velik sod z živim apnom. Pod njim drugo človeško okostje. Na steni je ohranjen velik okrogel madež krvi, najbrž od strela v glavo. . Za tem zidom je 9m nasutja jalovine, dalo pa se je skozenj prebiti po prej omenjenem tesnem rovu pod stropom. Za nasutjem je še 10m rudniškega rova, nato še en opečnat zid z odprtino za vrata. . Takoj za tem zidom je tretje okostje, manjše, najbrž ženska ali mladostnik. Naslednjih 30m rova je prostih. Po tleh nešteto parov čevljev. In kosi telefonskega drata, zvitega v osmice - partizanski podpis. Na koncu se vidi kup jalovine, ki pa ne sega do stropa, ampak se da prebiti čezenj. . Pred tem nasutjem je prvi od dveh jaškov, do katerih so se preiskovalci skušali prebiti (obstaja natančen zemljevid rudnika, sproti odkrito ustreza načrtu). Jašek premera 4m se skoraj navpično, pod kotom 70°, spušča 72m globoko. Jašek je precej poln, vsebino zakriva jalovina (podor ali nasutje). Domnevajo, da žrtve zločina komunistične revolucije ležijo v teh dvej jaških. Lahko gre za več kot 10 000 ljudi. Jaškov še niso sondirali. . Za kupom jalovine (naprej od čevljev) - pa je tisto, zaradi česar so preiskovalci včeraj obvestili novinarje. Mumificirana trupla, po celi širini rova, kak meter visoko, 30 metrov daleč. Na koncu se vidi nov zid ali podor - ampak do tja se, razumljivo, še ne da. Po načrtih sega rov še kakih 100m naprej, kjer se konča. Pred pregrado, pod grmado pobitih, se skriva vhod v drugi jašek. . Teh nekaj 100 ljudi leži v rovu. Najbrž sta bila oba jaška polna, in so jih pokončali v rovu. Vsi so brez oblek in bosi. Trupla so mumificirana, apneno bela. Ostanki tkiv, kože. Lasje. . + + +

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

NAJ BI ŠLO ZA PREKO 30.000 ŽRTEV

(POLICIJA SKRBNO VARUJE PRISTOP, DA BI BILI VERODOSTOJNI LE NJIHOVI - slovenski podatki, če smo v EU so to dolžne raziskati vsaj 3 neodvisne članice, a obvezno sodelovati HRVAŠKA, saj je ravno njihovih sonarodnjakov po večini.

APEL GOSPODU MESIČU, preden slovenci upepelijo kosti in na koncu izjavijo, da JE ŠLO ZA IZGUBLJENO ČREDO OVAC IN TAKO BODO KOSTI POSTALE živalski ostanki, ki niso omembe vredni.

G. MESIČ, NA POSAO, ODMA.

Več sto ?????KAJ, LAŽNJIVCI, za tisoče in tisoče gre

EVROPA NA NOGE, DOLŽNI STE VODITI PREISKAVE.

Iz boljšega vira: Leljak pa je prepričan, da gre za načrtno prikrivanje: ''Kot vedno uradni zgodovinarji ne želijo povedati resnice. Za njih je resnica samo to, da so odkrili in da se je zadeva naredila takrat in takrat. Vsi točno vemo, katera enota je to storila.

Vodil jo je major Toni Riček, ostali poveljujoči v tem početju pa so bili Alauf, Bračko, Starc, Pavček …Torej, da ne bo nobene pomote,

za morišče je odgovorna 1. slovenska divizija narodne obrambe, drugi bataljon tretje brigade. Glavni partijski funkcionar Celja pa je bil Edvard Golc, ki je neposredno organizacijsko vodil vsa dogajanja od maja do septembra 1945,'' je povedal za 24ur.com.

izbrisani d.o.o. · član Pridružen/-a: 26.12. 2008, 09:55 Prispevkov: 8

http://www.youtube.com/profile_video_blog?sid=B3039063018AE2D8&id=7201D8F38194D07B

http://www.youtube.com/profile_video_blog?sid=B3039063018AE2D8&id=FCAC6820CD079BA6

http://www.youtube.com/view_play_list?p=B3039063018AE2D8&playnext=1
_________________
Preambula USTAVE RS str. 5
ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in se v njej hudo kršijo človekove pravice, ... HA,HA,HA

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Še tale odličen komentar Marcela Štefančiča jr. o povojnih pobojih, in sicer ga je zapisal ob recenziji knjige Hrvata Ivana Otta, ‘otoka s Petričkega’. Pravzaprav Marcel komentira konkreten in zelo resničen ter boleč dogodek, ko so iz Avstrije vrnjene švabobrance, domobrane, ustaše, iztovorili na železniški postaji v Celju. Gre torej za komentar konkretne situacije ob povratku, kot jo opisuje sam Ott:

»/…/ Ottovi Otroci s Petrička so afirmacija te kanonizirane naracije, v kateri se Zgodovina vedno začne šele maja 1945 in v kateri se vse vojne Krivice, Tragedije in Travme vedno začnejo šele po vojni. Razlog več, da Ott na Petriček pride šele po dobrih 200 straneh. In vendar na poti v Teharje doživi nekaj, kar demitizira to kanonizirano naracijo o povojnih pobojih - predvsem to, da ni nihče nič vedel. Ko jih namreč v Celju na železniški postaji »raztovorijo«, jih s starši naženejo na makadamski trg, na katerem je zbrana množica Celjanov, Slovencev, civilistov, žensk - tu morajo poljubljati tla, žreti zemljo, »ki so jo izdali«, kruliti kot prašiči in vzklikati »Jaz sem narodni izdajalec«. Vsakič, ko čez njih pošljejo konjenike, vojake na konjih, ki jih pomendrajo (nekatere do smrti), množica navdušeno aplavdira. In jih pljuva. Tiste, ki obležijo, postrelijo. Detajl, ki pa nehote pove vse: povojni poboji niso bili nič tajnega ali pa skrivnega, dogajali so se pred očmi Slovencev, civilistov. Z njihovim pristankom in sodelovanjem. O tem je očitno maja 1945 obstajal večji konsenz kot danes. In ta konsenz očitno ni bil produkt ruske, ampak slovenske ideologije.« (Mladina)

Zadetek v polno! Ko je govor o pobojih, se po vojni ni zgodila ‘revolucija’, niso se zgodili ‘komunisti’, zgodil se je maščevanja željan ’slovenski narod’. In nič ni bilo skrivnost, pač pa je vse potekalo javno, transparentno in v maniri današnjega ‘big-brotherja’, kjer skoraj nič ne ostane skrito. Skoraj vsi so vedeli skoraj vse. Maščevanje in kaznovanje izdajalcev je bil javni ‘performance’. In glede na to, da so lahko pri likvidacijah sodelovali tudi prostovoljci (civilisti in uniformiranci), lahko zapišemo, da oblast nikoli pred tisto iz 1945 ter verjetno tudi nikoli po njej, ni bila tako zares demokratična (demos-ljudstvo; kratein-vladati), in nobena oblast ne tako dobrohotna, ko je govor o participaciji pri izvrševanju oblasti. Kamor sodi tudi kaznovanje izdajalcev. Lahko zapišemo, da je izdajalcem po vojni res ’sodilo ljudstvo’ in sicer v tisti najbolj primitivni obliki, značilni tudi za grške polise. Razlika med Sokratom, ki je čutil dolžnost popiti smrtonosen strup, ker ga je demos (= ljudstvo) obsodil(o) na smrt, in švabobranci je v tem, da slednji te odgovornosti do domovine niso čutili. Ne po, še manj pa med vojno. Ni panike, sodilo jim je ljudstvo (v dobesednem pomenu besede) in sodilo se jim je v imenu ljudstva. Hehehehehe…

MEFISTO pravi:
15. marec, 2009 ob 10:16
@ ED

Ista drhal, ki je leta 1945 v Celju pozdravljala osvoboditelje in pljuvala po ujetnikih, se je 14. 4. 1941 poklonila tudi nemški vojski, ko je ta vkorakala v mesto.

Drhal ostane drhal.

Lepota pravi:
15. marec, 2009 ob 10:04
ED odličen prispevek, problem je le ve tem, da zagriženi sovražniki rdeče barve, nočejo ali ne morejo razumeti zakaj se je pravzaprav šlo.
Nažalost , imamo v Sloveniji še vedno veliko zapitih umov, ki funkcionirajo samo z 1% njihove kapacitete!
Zato smo tam kjer smo, politika pa to SUPER izkorišča!

POVOJNI POBOJI IN POLNJENJE RUDNIŠKIH JAŠKOV S ČLOVEŠKIMI ŽRTVAMI

NATO SO SLEDILE FOJBE, "SRCE V BREZNU"

IZBRISANI PA SO SAMO NADALJEVANJE ZLO-VENSKEGA GENA

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Ivan Bago, KOPER

Nives K.
Davčna uprava RS - DU Koper
Ferrarska 30, 6000 Koper

Zadeva, 25.2.1992/40 člen panj

Zadeva: ČEBELJI PANJI

naloženi 90-letniku, še poleg vsega terorja, da, da terorja, ki se nad njim, na rasno-nacistični(!) podlagi, brutalno, sistematično izvaja

Spoštovana Nives Kukovec, zahvaljujem se za Vaše pojasnilo, a žal nejasno.

Torej: dopis št:4213-1/09-06021-07 z dne 09.1.2009 drži (ki spet mi naloži čebele, res pa da jih ne obdavči), a nič ne vem o bilo kakem telefonskem pogovoru, ki ga omenjate, s kom(!) in o čem ste se pogovarjali, z menoj NE.
Dejstvo je, da omenjate ČEBELE, zakaj ne omenjate divje prašiče, krokodila, da, da krokodile. Zanima me:

1-KDO, (ime priimek)

2-KDAJ (natančen datum)in

3-S KAKŠNIM NAMENOM JE V VAŠ RAČUNALNIK VNESEL ČEBELE
(opis dejanja)

in o tem ZAHTEVAM odgovor. Takoj. Saj me vendar razumete, ali se vsakemu prebivalcu slovenije avtomatično vpišejo čebele??? Od kod se je ta »podatek« vzel, na kakšni osnovi, saj to je vendar ponarejanje (podobnih smo že vajeni iz ZPIZa, ZZZS, bolnice,...) uradnih listin-evidenc, a prav to mi niste odgovorili. Ponovno prosim, razrešite zadevo znotraj DURSa, da se ognemo nepotrebnim ovadbam...

Je morda 40 panjev v zvezi s 40-im členom za »tujce«.

S spoštovanjem,
Bago

ZA ukrepanje : Koper, 25.2.2009
-DURS RS Ljubljana
-Varuh za človekovre pravice RS
-kabinet predsednika RS

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

15. marec, 2009 ob 19:13
Intervju s Tarsom Kermaunerjem v Mladini - Hlapčevski katoliški narod…

“V okolici Horjula so domačini domobrance eno postajo prej potegnili z vlaka in jih pobili. Veliko je bilo takih brezpravnih pobojev, ko je Slovenec klal Slovenca. Ampak to ni klavec, ki ima krvav nož med zobmi in je pokvarjen. Ne, to so navadni, banalni ljudje, ki so jim partizani ubili in mučili očete, sestre, otroke, ki so pri partizanih izgubili roko, ki so jim domobranci pobili bližnje. To je bila edina psihološka rešitev njihove strašne stiske: da še jaz njih pobijem, da napravim ravnotežje! To je bila za ljudi iz leta 1945 pravičnost, to sploh ni bil poboj in se tako niti imenoval ni. Tako smo mu rekli mnogo kasneje, ko smo pozabili na vse okoliščine in začeli živeti od moraliziranja.”

http://www.mladina.si/tednik/200816/hlapcevski_katoliski_narod__to_je_nemski_model__prvi_slovenski_dokument_so_brizinski_spomeniki_-_to_so_obrazci_za_pokoro__na_tem_slovenci_temeljimo___dr__taras_kermauner

Sicer pa berem, da po tem, ko so si kosti v Hudi luknji že prilastili slovenski švabobranci in njihovi občudovalci, ko je že prišla na obisk okostnjakov celo uradna delegacija iz drage nam Hrvaške, hočejo svoj delež stegnenic, kolkov, lobanj in protez tudi Črnogorci. Zadeva je delikatna! Namreč ni jasno, kako naprej, ko pa si kosti lastijo ‘vsi’. Obstajata 2 možnosti. Prva je ta, da skeleti postanejo predmet delitve v procesu sukcesije. Ker pa so ti skeleti pridelani in starani v Sloveniji (tako kot je npr. kraški pršut, čeprav svinje niso nujno slovenskega porekla), bi nemara kazalo podpreti idejo, da kosti pripadajo Sloveniji, da pa jih ta lahko pod določenimi pogoji in po tržni ceni proda vsem zainteresiranim. Pa naj gre za Hrvate, Srbe, Črnogorce. Morda bi kazalo trgovino s kostmi razširiti tudi izven meja RS in EU, saj obstaja možnost, da so v jami tudi kozaki ali Čerkezi. Če ne v tej, pa v kaki drugi. V RS jih je menda dovolj na zalogi. Morda gre v trgovini s kostmi prepoznati novo tržno nišo, ki bi zlasti v teh kriznih časih še kako prav prišla. Nekateri narodi imajo rudnike zlata, srebra, diamantov, Slovenija ima nahajališča kosti. Odprtje in izkoriščanje le-teh bi nemara iz Slovenije naredilo evropski El Dorado.

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

SODOBNI SLOVENSKI NACIFAŠIZEM

Dragi sotrpini vam še ni jasno, vsemu zlu j tmlj ravno sodstvo-pravosodje:

nacizem smo uzakonili 25.2.1992, da je to RES je potrdilo celo slovensko Ustavno sodišče pred desetletjem(!). Torej to drži.

Fašizem je nastal takoj za tem, imenovali so ga (sodobni izraz) LASTNINENJE (pretvorba, slikovito, torej so se pretvarjali, da ustvarjajo kapitalizem, a le kradli so in si kopičili kapital.

Vsemu do sedaj naštetemu je neprestano botrovala "pravna država", torej sodstvo-pravo in vse "počno" v imenu LJUDSTVA.
Pozni ste, tatvine bodo še bolj specializirane, a smo za KASTO, spet dokaz je pravkar omišljena DOSMRTNA KAZEN. To pomeni še več svinjarij, ker družba , ki napreduje v humano smer znižuje kazni, ker postajajo nepotrebne, saj ni delitve na kaste.

Zakonodajo-pravo pa vedno piše OBLAST, le bedstemu ljudstvu da v potrdilo in to je samozadovoljno, da je o nečem odločilo, a nezavedajoč se, da si je tako skopalo lasten grob. Torej Kasta potrebuje ljudstvo ker je to v igri "volov"-uprežna živina, a kasta je "VOLJENA" v igri blaženega zadovoljstva, pa je na oblasti tisti, ki sem ga volil.

Razum, jaz volim zreske, ajde da enega izmed kaste pripravimo na spomladanski roštilj. Pripravljen sem ga pojesti, nisem nor, resnico vam pravim. Vi pa razmišlajte o utopični demokraciji. Ja ste vendar nori: "demokracija je vladavina prava", tako oni razlagajo in kdo je PRAVO, sem vam pravkar razložil. To pomeni 100% oblast in nadzor v rokah KASTE ali berz celofana in ovitka TU JE NACIFAŠISTIČNA DRŽAVA (naj nebodo prizadeti ker so ji dali ime slovenija, to je nepomembno, lahko bi bila Tunguzija, je le še začimba na vašo slovensko dušo, jaz na ime bilo katere države ne dam prav nič. Je le svet, ki nam je vsem ljudem dan le na začasno uporabo).

Slovenci, prav vaši KASTA izvoljeni politiki igrajo na to struno I; I ; Izbrisanih, in se tako krotki volilci spremene še v zadrte sosede. Namesto, da se primete skupaj in v boj. Kasta je toliko predrzna, da vaše sinove celo uri na terenu največjega PRAVIČNIKA tega časa..., v Avganistanu.

Le jokajte, nič ne bo brez, da nabrusimo kose, klas je že močno zrel (!)

izbrisani d.o.o. · član Pridružen/-a: 26.12. 2008, 09:55 Prispevkov: 8

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

ODLIKA SLOVENSKEGA NARODA JE POVOJNI POBOJI, NATO SLEDI ZANIKANJE, OD TEH ISTIH KRVNIKOV. Tako so tudi Izbrisani pobiti na način "CIVILNA USMRTITEV".
Zanimivo, da je to odlika le Zlo-vencev (glej RTV1- 13.4.09 ob 23.30 in TEDNIK 25.4. OB 12h - najbolj zadrti nacionalisti v EU)

Izbrisani žrtve slovenskega nacionalizma

Tekst: Uroš Škerl Kramberger

Ljubljana - Več kot sedemnajst let po tistem, ko so slovenske oblasti iz registra stalnih prebivalcev izbrisale 18.305 oseb ( 87.600oseb, celo 131.000oseb, kar je deportiranih, odseljenih... DEJANSKO SE NE ZAVEDAJO VSI TISTI, KI SO "BIVANJE DOBILI"-dejansko so ga že imeli, kot je to doreklo tudi ustavno sodišče RS, A TO JE PO 26.2.92, DA SO PO TEM DATUMU BILI V IZBRISU, vendar na pritisk iz EU, da tako ne-bo šlo, so pol leta do leto za tem "podelili bivanje" cca 180.000 osebam. No le poglejte si v dokumente datum sprejetja v državljanstvo. Torej, na dan 25.2.1992 je bilo izbrisanih več kakor 400.000 oseb, to pa je skoraj 25% prebivalstva neke države, kaj takega niti g. Dolfe ni zmogel), njihov pravni status še vedno ni urejen, so ugotovili udeleženci včerajšnje konference o izbrisanih v organizaciji Mirovnega inštituta. Usode tisočih niso raziskane, mnogo tistih, ki so dokumente v zadnjih letih sicer pridobili nazaj, pa kljub odločitvi ustavnega sodišča statusa nima urejenega retroaktivno - za čas, ko so bili izbrisani.

Izpostavljene teme REŠEVANJE IZBRISANIH

Leta 1991 je vlada ustvarila pravno praznino ("HUDA JAMA"-1945), v katero so kasneje »padli« tisti, ki se niso odločili, ali jim je to bilo preprečeno (zdravje, odsotnost... končno bivanje so imeli in jim je bilo na zločinski način odvzeto, skupaj z socialnim zavarovanjem, pokojninami...)za sprejem slovenskega državljanstva. (Foto: Jaka Adamič)

Predstavnica organizatorjev Neža Kogovšek je povedala, da konferenca, ki v Mestnem muzeju poteka tudi danes, prvikrat ponuja celosten pregled doslej zbranih podatkov o administrativnem ukrepu, ki je iz stalnih prebivalcev Slovenije ustvaril tujce brez statusa.

Uvodničar profesor Ljubo Bavcon je predstavil delovanje Sveta za varstvo človekovih pravic, ki je že v prvih dveh letih po izbrisu (ta se je zgodil 26. februarja 1992) poskušal od slovenske vlade izvedeti, kako namerava storjeno krivico popraviti. "Edini odgovor je bil, da direktive težko prodirajo od vrha navzdol," se spominja Bavcon. Da je bil takšen odgovor ciničen, se je izkazalo, ko so raziskovalci izbrisa odkrili, da je bil ukrep neposredna posledica depeše vsem slovenskim upravnim enotam, ki jo je podpisal podsekretar MNZ Slavko Debelak. Ta je 'od vrha navzdol' prodrla nemudoma in uslužbenci upravnih enot "so storili vse, da bi Neslovencem onemogočili življenje", pravi Bavcon.

Direktor Mirovnega inštituta Lev Kreft je zakonodajne priprave na izbris spremljal že leta 1991 kot poslanec v skupščini, ko je vlada ustvarila pravno praznino, v katero so kasneje "padli" tisti stalni prebivalci z državljanstvom drugih republik, ki se niso odločili za sprejem slovenskega državljanstva ali ki jim je bila prošnja zanj zavrnjena. "Vlada nam je sicer obljubila, da njihove pravice ne bodo ogrožene, vendar je bilo jasno, da se nekaj pripravlja, saj vlada ni sprejela našega predloga, da bi jih o spremembi zakonov vsaj pravočasno obvestili," je povedal Kreft. Prepričan je, da so izbrisani žrtve nacionalistične politike "(slovenskega) naroda, ki je državo ustvaril najprej zase, šele nato pa za druge".

Izbrisane osebe so se soočile z izgubo dokumentov, služb, zdravstvenega zavarovanja, lastnine in družin, sta naštevali socialna aktivistka Sara Pistotnik in raziskovalka Jelka Zorn. Oblasti so ljudi, ki so v Sloveniji živeli več desetletij, tu so imeli otroke in stanovanja, aretirale, nastanile v centre za tujce in jih deportirale čez hrvaško mejo.

Posledice izbrisa so kronične bolezni, psihiatrična obolenja in smrtni primeri, je opozorila Uršula Lipovec Čebron.

Da je izbris v nasprotju z ustavo in da mora država vsem prizadetim osebam povrniti človeško dostojanstvo, je ustavno sodišče odločilo v letih 1999 in 2003, vendar doslej še nobena vlada odločb ni izpolnila, saj je medtem nasprotovanje njihovim zahtevam postalo sredstvo za nabiranje političnih točk. Profesor Bavcon je zbrane spomnil, da je nova vlada v koalicijski pogodbi napovedala rešitev položaja izbrisanih.

"Videli bomo, ali v naši državi prevladuje vladavina prava, ali pa je pravo zgolj inštrument za uresničevanje interesov vladajoče skupine," je dejal.

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

23. 02. 2009, 12:24, Slovenija
Izbrisanim prve odločbe
Notranje ministrstvo začelo izdajati odločbe izbrisanim
Uredništvo

Ministrica Kresalova
foto: Borut Peterlin

Ministrstvo za notranje zadeve je danes začelo izdajati dopolnilne odločbe izbrisanim, je na novinarski konferenci dejala ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Po besedah generalnega direktorja direktorata MNZ za upravne notranje zadeve Bojana Trnovška bodo predvidoma v največ treh mesecih izdali okoli 3000 dopolnilnih odločb.

Kresalova je dejala, da bodo dopolnilne odločbe izdali vsem tistim izbrisanim, ki so si "v vmesnem času že uredili status v Sloveniji". Z dopolnilno odločbo se bodo nekateri izbrisani vpisali v register stalnega prebivalstva za tisto obdobje v preteklosti, ko vanj niso bili vpisani, je dejala ministrica. "V odločbi piše, da se šteje, da so imeli posamezni izbrisani v RS dovoljenje za stalno prebivanje tudi v obdobju od leta 1992 pa vse do trenutka, ko so si uredili status," je pojasnila. Naslednji korak, pravi ministrica, pa bo zakon, "ki bo uredil pogoje in pridobivanje statusa za vse tiste izbrisane, ki ne živijo v Sloveniji ali pa v Sloveniji živijo, nimajo pa urejenega statusa". Kot je pojasnila, računa, da bo ta zakon pripravljen v naslednjih tednih. Ob tem je dejala, da bo zakon urejal individualno obravnavo vsake prošnje in da bo moral vsak posameznik vložiti vlogo ter kot dokaz med drugim predložiti listine.

Na vprašanje, ali ne bi bilo bolje problema izbrisanih rešiti z ustavnim zakonom, je Kresalova odgovorila, "da ustavni zakon ni rešitev, ker bi obšel ustavno odločbo". Ob tem je povedala, da je ustavno sodišče že dvakrat odločilo, da je bil izbris nezakonit. Prav tako je ustavno sodišče še v sedmih drugih odločbah "povedalo, da je bil izbris nezakonit, torej se je ustavno sodišče skupaj devetkrat izreklo, da je bil izbris nezakonit". "Ustavno sodišče je nedvoumno, in sicer pravi, da mora ministrstvo za notranje zadeve vsem državljanom, naslednicam držav nekdanje SFRJ, ki jim je prenehala prijava stalnega prebivališča in so v RS že pridobili dovoljenje za stalno bivanje, po uradni dolžnosti izdati dopolnilne odločbe o ugotovitvi njihovega stalnega prebivanja v Sloveniji od leta 1992 naprej," je pojasnila Kresalova.

Ministrica tudi meni, da gre pri izbrisanih "za pomembno zadevo, ki se 'vleče' že 17 let". Po njenih besedah je bilo leta 1992 iz registra stalnih prebivalcev v t.i. pasivno evidenco brez zakonske podlage "prestavljenih okoli 25.000 prebivalcev (po podatkih Helsinškega monitorja vsaj 87.600) , državljanov drugih republik nekdanje Jugoslavije". "Izbrisani tudi niso bili izenačeni s tujci, ampak so imeli bistveno slabši položaj," je prepričana. "Kot ministrica sem prisegla, da bom spoštovala pravni red, in odločba ustavnega sodišča je nedvoumna," je poudarila Kresalova in dodala, da "ne moremo negirati odločb ustavnega sodišča". Kot je zatrdila, je trdno odločena, da se tudi "za ceno groženj z interpelacijo resno loti reševanja problematike izbrisanih". "Če bo prišlo do interpelacije, bom prva ministrica oz. prvi minister v Evropi, ki bo interpeliran zaradi izvrševanja ustavnih odločb," je ocenila Kresalova. Ob tem je dodala, da "ne morem mimo tega, da izpostavim neodgovornost tistih, ki v interesu politike sejejo demagogijo, populizem in nestrpnost med ljudmi v Sloveniji". "Posebej ne morem mimo nizkotnosti tistih, ki so že, in mislim, da še bodo, pritiskali na nekatere naše zaposlene, ki se ukvarjajo z reševanjem problematike izbrisanih," je poudarila ministrica.

Iz samih dopolnilnih odločb, tako Kresalova, ne izhaja odškodninska odgovornost. "Izhaja iz krivice, ki jih je povzročil izbris," je dejala in poudarila, da izbris avtomatično še ne pomeni odškodninske odgovornosti. Po njenih besedah mora tožnik dokazati, da mu je bila zaradi izbrisa povzročena točno določena škoda. Takšno dokazovanje pa je zapleteno, meni Kresalova. Ministrica je znova poudarila, da glede izbrisanih ni bil končan še noben pravnomočni postopek, v katerem bi bila tožniku prisojena odškodnina. Glede sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je Aleksandru Todoroviću prisodila okoli 17.000 evrov odškodnine, pa je zatrdila, da ni "korektno, da komentira odločitev sodišča, še zlasti, če ta ni pravnomočna". A je dodala, da prisojena odškodnina Todoroviću ni bila odškodnina za izbris.

Trnovšek je povedal, da jih je od okoli 7100 izbrisanih, ki so si že uredili status, 4000 že prejelo dopolnilne odločbe. Sedaj pa bo dopolnilne odločbe prejelo še 3000 izbrisanih, je dodal. V petek je, tako Trnovšek, začela delovati tudi brezplačna številka 080 21 13, kamor se bodo lahko obrnili vsi zainteresirani. Po besedah generalnega direktorja bodo uslužbencem ministrstva pri izdajanju odločb pomagali tudi študenti, kar bo državo stalo okoli 21.000 evrov. Kresalova pa je dodala, da bodo večino dela opravili redno zaposleni na ministrstvu in da to "spada v njihovo redno delo".

Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je glede izdajanja odločb izbrisanim v Zagorju, kjer se je udeležil položitve cvetja na grob nekdanjega predsednika Janeza Drnovška, ocenil, da je "skrajni čas", da "država popravi to sramoto, ki jo je zagrešila". Dodal je, da odškodnine niso neposredno povezane z izdajanjem odločb. Na navedbe, da utegne priti do vala tožb in posledično odškodnin, Kučan meni, da gre za demagogijo in špekulacije. "Če ne bi bilo izbrisa, potem ne bi bilo odškodnin," je dejal. "O teh zahtevkih bo odločalo sodišče in jaz verjamem, da bo znalo prav presoditi, kdo je do tega upravičen in kdo ni," je še ocenil nekdanji predsednik. (STA, mh)

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

90-letnem, nemočnem, Bago Ivanu, Mađaru, 26.2.1992 izbrisanem iz RSP, v boju zoper nenehno in vztrajno trpinčenje z vsemi nehumanostmi, ki jih zoper slo-Neslovence zločinsko obnašajoča se slo-oblast premore kot kazen Mađaru, ker se še vedno ni pobral »čez Kolpo«, kot je to slo-oblast že pred leti napovedala.

Po dolgoletni in mučni rešitvi se iz slo-genocidnega izbrisa iz RSP je sedaj Ivanu za kazen zaradi še vedno dihanja slo-zraka na vrsti otimačina premoženja, ki ga je Ivan zaslužil v tujini in Jugoslaviji in dedoval od svoji prednikov. Saj je nekdanji KP-načelnik UE jasno povedal:

»da u sloveniji opljačkanom Hrvatu netreba pravedno pomoći, kako sam ga ja to tada zamolio, nego i drugima SFRJ-Neslovencima treba namontiranim sudskim procesima kroz nametnute im ogromne sudske troškove oteti u sloveniji stečenu imovinu –»U sloveniji stečena imovina ostaje tu!«-, a za to su naši dečki, pravnici, advokati i sudije, dobro instruirani, zlonamerno »njih« ne razumeti, da im život u sloveniji postane mučan, sve ih proterati preko Kupe, i za deset godina če slovenija biti čista. Slovensko sudstvo če za »njih« biti slepa ulica, a na slovenskim odvetnicima če svoje imovine potrošiti, neznajući, da su im presude unapred određene.«

Da, na vrsti je izredno aktivna zloraba koprskega sodišča, za starcu, Neslovencu, pohlepno otmačino premoženja (stanovanja in drugega), a se 90-letni nemočni Ivan ni sposoben sam iztrgniti pohlepnim krempljam slo-oblasti, zato prosi za podporo vseh, ki so pripravljeni razumeti ga, posebej pa 26.2.1992 izbrisanih iz RSP.

Hvala, Bago Ivan

P O D P O R N I K I
Bago Ivanu v boju zoper kriminalno otimačino premoženja potem slo-sodstva:

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

90-letnem, nemočnem, Bago Ivanu, Mađaru, 26.2.1992 izbrisanem iz RSP, v boju zoper nenehno in vztrajno trpinčenje z vsemi nehumanostmi, ki jih zoper slo-Neslovence zločinsko obnašajoča se slo-oblast premore kot kazen Mađaru, ker se še vedno ni pobral »čez Kolpo«, kot je to slo-oblast že pred leti napovedala.

Po dolgoletni in mučni rešitvi se iz slo-genocidnega izbrisa iz RSP je sedaj Ivanu za kazen zaradi še vedno dihanja slo-zraka na vrsti otimačina premoženja, ki ga je Ivan zaslužil v tujini in Jugoslaviji in dedoval od svoji prednikov. Saj je nekdanji KP-načelnik UE jasno povedal:

»da u sloveniji opljačkanom Hrvatu netreba pravedno pomoći, kako sam ga ja to tada zamolio, nego i drugima SFRJ-Neslovencima treba namontiranim sudskim procesima kroz nametnute im ogromne sudske troškove oteti u sloveniji stečenu imovinu –»U sloveniji stečena imovina ostaje tu!«-, a za to su naši dečki, pravnici, advokati i sudije, dobro instruirani, zlonamerno »njih« ne razumeti, da im život u sloveniji postane mučan, sve ih proterati preko Kupe, i za deset godina če slovenija biti čista. Slovensko sudstvo če za »njih« biti slepa ulica, a na slovenskim odvetnicima če svoje imovine potrošiti, neznajući, da su im presude unapred određene.«

Da, na vrsti je izredno aktivna zloraba koprskega sodišča, za starcu, Neslovencu, pohlepno otmačino premoženja (stanovanja in drugega), a se 90-letni nemočni Ivan ni sposoben sam iztrgniti pohlepnim krempljam slo-oblasti, zato prosi za podporo vseh, ki so pripravljeni razumeti ga, posebej pa 26.2.1992 izbrisanih iz RSP.

Hvala, Bago Ivan

P O D P O R N I K I
Bago Ivanu v boju zoper kriminalno otimačino premoženja potem slo-sodstva:

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

PSIHIČNO MUČENJE OSTARELEGA IVANA, KI NI NIKOLI IMEL OPRAVITI S ČEBELAMI ALI NAASPLOH S KMETIJSTVOM:

Dne, 3.2.2009

Ministrstvo za finance
Davčna uprava RS
ŠMARTINSKA CESTA 55 p.p. 631
Ljubljana
gp.durs-gdu(at)gov.si

Št.: DT - 0301271

Zadeva: zahtevam pojasnilo

KDO, KDAJ, od kod in s kakšnim namenom je izbrskal 40 PANJEV čebel, seveda NEOBSTOJEČIH in jih pripisal starcu od 89 let- Ivanu.

V roku 15 dni zahtevam jasen odgovor in pojasnilo. Po tem roku bom podal kazensko ovadbo zoper neznanega storilca na DURSu, ki ponareja(!) uradne podatke z namenom oškodovati starostnika.

Priloga:
Posebna zahvala
Katastrski dohodek

Podporniki iz DIPSa
V pomoč Ivanu

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Na slovenski način: PSIHIČNO MUČENJE OSTARELEGA IVANA, KI NI NIKOLI IMEL OPRAVITI S ČEBELAMI ALI NASPLOH S KMETIJSTVOM:

Dne, 3.2.2009

Ministrstvo za finance
Davčna uprava RS
ŠMARTINSKA CESTA 55 p.p. 631
Ljubljana
gp.durs-gdu(at)gov.si

Št.: DT - 0301271

Zadeva: zahtevam pojasnilo

KDO, KDAJ, od kod in s kakšnim namenom je izbrskal 40 PANJEV čebel, seveda NEOBSTOJEČIH in jih pripisal starcu od 89 let- Ivanu.

V roku 15 dni zahtevam jasen odgovor in pojasnilo. Po tem roku bom podal kazensko ovadbo zoper neznanega storilca na DURSu, ki ponareja(!) uradne podatke z namenom oškodovati starostnika.

Priloga:
Posebna zahvala
Katastrski dohodek

Podporniki iz DIPSa
V pomoč Ivanu

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

IZBRIS1992@gmail.com

23. 02. 2009, 12:24, Slovenija
Izbrisanim prve odločbe
Notranje ministrstvo začelo izdajati odločbe izbrisanim
Uredništvo

Ministrica Kresalova
foto: Borut Peterlin

Ministrstvo za notranje zadeve je danes začelo izdajati dopolnilne odločbe izbrisanim, je na novinarski konferenci dejala ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Po besedah generalnega direktorja direktorata MNZ za upravne notranje zadeve Bojana Trnovška bodo predvidoma v največ treh mesecih izdali okoli 3000 dopolnilnih odločb.

Kresalova je dejala, da bodo dopolnilne odločbe izdali vsem tistim izbrisanim, ki so si "v vmesnem času že uredili status v Sloveniji". Z dopolnilno odločbo se bodo nekateri izbrisani vpisali v register stalnega prebivalstva za tisto obdobje v preteklosti, ko vanj niso bili vpisani, je dejala ministrica. "V odločbi piše, da se šteje, da so imeli posamezni izbrisani v RS dovoljenje za stalno prebivanje tudi v obdobju od leta 1992 pa vse do trenutka, ko so si uredili status," je pojasnila. Naslednji korak, pravi ministrica, pa bo zakon, "ki bo uredil pogoje in pridobivanje statusa za vse tiste izbrisane, ki ne živijo v Sloveniji ali pa v Sloveniji živijo, nimajo pa urejenega statusa". Kot je pojasnila, računa, da bo ta zakon pripravljen v naslednjih tednih. Ob tem je dejala, da bo zakon urejal individualno obravnavo vsake prošnje in da bo moral vsak posameznik vložiti vlogo ter kot dokaz med drugim predložiti listine.

Na vprašanje, ali ne bi bilo bolje problema izbrisanih rešiti z ustavnim zakonom, je Kresalova odgovorila, "da ustavni zakon ni rešitev, ker bi obšel ustavno odločbo". Ob tem je povedala, da je ustavno sodišče že dvakrat odločilo, da je bil izbris nezakonit. Prav tako je ustavno sodišče še v sedmih drugih odločbah "povedalo, da je bil izbris nezakonit, torej se je ustavno sodišče skupaj devetkrat izreklo, da je bil izbris nezakonit". "Ustavno sodišče je nedvoumno, in sicer pravi, da mora ministrstvo za notranje zadeve vsem državljanom, naslednicam držav nekdanje SFRJ, ki jim je prenehala prijava stalnega prebivališča in so v RS že pridobili dovoljenje za stalno bivanje, po uradni dolžnosti izdati dopolnilne odločbe o ugotovitvi njihovega stalnega prebivanja v Sloveniji od leta 1992 naprej," je pojasnila Kresalova.

Ministrica tudi meni, da gre pri izbrisanih "za pomembno zadevo, ki se 'vleče' že 17 let". Po njenih besedah je bilo leta 1992 iz registra stalnih prebivalcev v t.i. pasivno evidenco brez zakonske podlage "prestavljenih okoli 25.000 prebivalcev (87.600) , državljanov drugih republik nekdanje Jugoslavije". "Izbrisani tudi niso bili izenačeni s tujci, ampak so imeli bistveno slabši položaj," je prepričana. "Kot ministrica sem prisegla, da bom spoštovala pravni red, in odločba ustavnega sodišča je nedvoumna," je poudarila Kresalova in dodala, da "ne moremo negirati odločb ustavnega sodišča". Kot je zatrdila, je trdno odločena, da se tudi "za ceno groženj z interpelacijo resno loti reševanja problematike izbrisanih". "Če bo prišlo do interpelacije, bom prva ministrica oz. prvi minister v Evropi, ki bo interpeliran zaradi izvrševanja ustavnih odločb," je ocenila Kresalova. Ob tem je dodala, da "ne morem mimo tega, da izpostavim neodgovornost tistih, ki v interesu politike sejejo demagogijo, populizem in nestrpnost med ljudmi v Sloveniji". "Posebej ne morem mimo nizkotnosti tistih, ki so že, in mislim, da še bodo, pritiskali na nekatere naše zaposlene, ki se ukvarjajo z reševanjem problematike izbrisanih," je poudarila ministrica.

Iz samih dopolnilnih odločb, tako Kresalova, ne izhaja odškodninska odgovornost. "Izhaja iz krivice, ki jih je povzročil izbris," je dejala in poudarila, da izbris avtomatično še ne pomeni odškodninske odgovornosti. Po njenih besedah mora tožnik dokazati, da mu je bila zaradi izbrisa povzročena točno določena škoda. Takšno dokazovanje pa je zapleteno, meni Kresalova. Ministrica je znova poudarila, da glede izbrisanih ni bil končan še noben pravnomočni postopek, v katerem bi bila tožniku prisojena odškodnina. Glede sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je Aleksandru Todoroviću prisodila okoli 17.000 evrov odškodnine, pa je zatrdila, da ni "korektno, da komentira odločitev sodišča, še zlasti, če ta ni pravnomočna". A je dodala, da prisojena odškodnina Todoroviću ni bila odškodnina za izbris.

Trnovšek je povedal, da jih je od okoli 7100 izbrisanih, ki so si že uredili status, 4000 že prejelo dopolnilne odločbe. Sedaj pa bo dopolnilne odločbe prejelo še 3000 izbrisanih, je dodal. V petek je, tako Trnovšek, začela delovati tudi brezplačna številka 080 21 13, kamor se bodo lahko obrnili vsi zainteresirani. Po besedah generalnega direktorja bodo uslužbencem ministrstva pri izdajanju odločb pomagali tudi študenti, kar bo državo stalo okoli 21.000 evrov. Kresalova pa je dodala, da bodo večino dela opravili redno zaposleni na ministrstvu in da to "spada v njihovo redno delo".

Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je glede izdajanja odločb izbrisanim v Zagorju, kjer se je udeležil položitve cvetja na grob nekdanjega predsednika Janeza Drnovška, ocenil, da je "skrajni čas", da "država popravi to sramoto, ki jo je zagrešila". Dodal je, da odškodnine niso neposredno povezane z izdajanjem odločb. Na navedbe, da utegne priti do vala tožb in posledično odškodnin, Kučan meni, da gre za demagogijo in špekulacije. "Če ne bi bilo izbrisa, potem ne bi bilo odškodnin," je dejal. "O teh zahtevkih bo odločalo sodišče in jaz verjamem, da bo znalo prav presoditi, kdo je do tega upravičen in kdo ni," je še ocenil nekdanji predsednik. (STA, mh)

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

film KEKEC, da, da... ZLOvenska RESNIČNOST je Rožle iz tega filma:

Množično pljuvanje po »čefurjih«

Spomini Borisa Ivanovskega na snemanje Kekčevih ukan
…deček - Rožle, ki ga je uprizoril Boris Ivanovski. Nekdanji filmski junak, ki je po spletu birokratski in ideoloških okoliščin postal eden od izbrisanih. S to gesto države pa je Boris Ivanovski postal tujec v svoji lastni državi, čeprav se je rodil v Sloveniji in tu živi vsa svoja leta prav tako kot njegovi ožji sorodniki (oče, mati, brat dvojček in še en brat).
Borisu Ivanovskemu so tako z izbrisom leta 1992 kot še mnogim drugim vzeli osnovne pravice do bivanja, bil je brez socialne varnosti, dohodkov in pravzaprav sploh ni obstajal. V državi, kjer je živel, je tako postal Rožle - tujec s strahom, da ga bodo izgnali iz države. Na matičnem uradu so ga tako dobrih deset let nazaj celo tako prestrašili, da si ni upal iti na cesto, saj so mu rekli, da ga lahko policija izžene iz države.
Ko je uradnica na matičnem uradu Ivanovskemu leta 1992 grobo dejala "vi niste Slovenec" in mu mirno uničila osebno izkaznico, se je za Rožleta začelo dveletno življenje strahu, njegovega neobstoja in nezaželenosti v lastni državi, ki je v njem pustilo neizbrisljive posledice. V trenutku je ostal brez kakršnihkoli pravic in dokumentov. Jeseni leta 1992 bi se moral vpisati v tretji letnik družboslovne fakultete, pred tem je od leta 1978 do 1987 delal v podjetju Gorenje Tiki, tega ni mogel storiti. Ko je septembra leta 1992 vložil prošnjo za slovensko državljanstvo, nanjo ni dobil odgovora.

"Na avdiciji, kamor sva šla oba z bratom, stara 12 let, so za vlogo Rožleta izbrali mene. Posebnih težav z vlogo nisem imel, razen tega, da sem imel takrat težave z izgovarjavo šumnikov. Ampak moj lik je bil očitno tako prepričljiv, da so poskrbeli tudi za to. V filmu namreč namesto mene govori nekdo drug.
Na snemanje filma, ki je trajalo tri mesece, imam lepe spomine. Takrat sem bil pogumen in so me morali kdaj na snemanjih prav brzdati. Za nek prizor so načrtovali, da bodo po pobočju spustili lutko, pa sem se po snegu navzdol zakotalil kar sam. Potem se spomnim, da je bil Bedanec strah in trepet. Tudi za nas igralce, ko smo ga prvič zagledali, saj nas nihče ni pripravil na njegov videz, toda pozneje nisem imel težav z njim, navadil sem se ga. Polde Bibič je bil do nas otrok enkraten. Bil je eden redkih, ki me je, potem ko je v Nedeljskem dnevniku prebral mojo zgodbo, poklical in vprašal, kako mi lahko pomaga. Še danes, ko gledam film, se vživim in vidim vse kadre snemanja, vsa ozadja in zgodbe, ki so nas spremljale. In tako se danes počutim tudi ob tem, ko berem in poslušam gospodo, ki vehementno razpravlja o izbrisanih skoraj kot agresorjih, ljudeh, ki želijo ogoljufati državo. Ne vidijo tega, da gre za ljudi, ki jim je država storila veliko krivico. Ob vseh razpravah se mi vedno vračajo dogodki med letoma 1992 in 1994. Gospe, ki mi je rekla, da nisem Slovenec, mojih strahov, da me bodo izgnali, tesnobe, ko si nisem upal niti zboleti, ker nisem imel zavarovanja, trpljenja mojih staršev."

Halo, slovenci(!), da veliko začetnico si je treba zaslužiti.

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Zgodba Celjana Dragomirja Petronjića:

Izbrisan v Sloveniji, umorjen v Bosni

Dragomirja Petronjića, stalnega prebivalca Celja, ki so ga slovenski policisti po "izbrisu" nezakonito izgnali na vojna območja BiH, so našli v množični grobnici v Jajcu - Pred smrtjo z ustrelitvijo so ga najverjetneje mučili
Svet - torek, 09.10.2007 10:00 Tekst: Aleksandar Ćirić, Beograd
Družina - Družina Dragomirja Petronjića, Srba, rojenega v Prijedoru v Bosni in Hercegovini, ki je bil od leta 1979 stalni prebivalec Celja, je te dni, kot poroča beograjska Politika, dobila sporočilo o tem, da se je njihovo petnajstletno iskanje končalo - Dragomirja so našli v množični grobnici v Jajcu.
Celjan Dragomir Petronjić

Urad za iskanje pogrešanih oseb v Banjaluki je potrdil, da je bil Petronjić pred smrtjo zvezan z vrvjo in ustreljen v glavo, polomljenih pa je imel, najverjetneje zaradi mučenja, več kosti.
Delal v Avstriji, izgnan v BiH

***Je Slovenija ravnala pravilno z izbrisanimi? Povejte svoje mnenje!***
Dragomir z vojno v BiH ni imel popolnoma ničesar. Njegova edina nesreča je bila v tem, da ga je slovenska policija nezakonito izgnala na vojna območja. Na njegovem mrliškem listu je kot čas smrti napisan datum, ko ga je slovenska policija izgnala na Hrvaško.
Slovenski policisti so Dragomirja sredi vojne na Hrvaškem in v BiH leta 1992 proti njegovi volji predali hrvaškim oblastem oziroma so ga "napotili" na Hrvaško, tam pa se je nato za njim izgubila vsakršna sled.
Za družino Petronjić se je tragična zgodba začela v sredo, 2. septembra 1992, ko sta policista s policijske postaje Šentjur, ki sta nadzorovala cestni promet, ustavila tudi vozilo Dragomirja Petronjića. Dragomir se je tri dni prej, v nedeljo, 30. avgusta, vrnil domov z dela v Avstriji, da bi podaljšal veljavnost svojega potnega lista.

***Je Slovenija ravnala pravilno z izbrisanimi? Povejte svoje mnenje!***
Usodne srede se je 32-letni Dragomir peljal k prijateljici Mariji v Šentjur. Policijska patrulja, ki ga je ustavila med redno kontrolo prometa, mu je po pregledu dokumentov brez obrazložitve odvzela vozniško dovoljenje in osebno izkaznico, čeprav sta bila oba dokumenta veljavna.
"Pustili so ga, da gre dalje. Policista sta mu naročila, naj ju naslednjega dne počaka na svojem naslovu, da mu prineseta dokumente. Ni se počutil ne ogroženega ne krivega. Sploh ni vedel, v čem je problem. Dva policista sta prišla k nam 3. septembra 1992 okoli 12. ure in vprašala, ali je Dragomir doma. Moral je z njima. Da je nekaj hudo narobe, smo zaslutili, ko so mu zunaj, pred blokom, kot kakšnemu kriminalcu nadeli lisice," se spominja njegova sestra Dragojla Popović.

***Je Slovenija ravnala pravilno z izbrisanimi? Povejte svoje mnenje!***
Tako njegova sestra kot njegova takrat mladoletna hči Ranka še naslednji dve leti (do leta 1994) nista vedeli, da je bil Dragomir že istega dne "napoten čez slovensko-hrvaško mejo". Takšen odgovor je namreč Dragomirjeva sestra, Dragojla Popović, po številnih poizvedovanjih na policiji in sodišču v Celju dobila v Ljubljani od Marka Pogorevca, takratnega svetovalca vlade in vodje kabineta tedanjega notranjega ministra Andreja Štera. Pogorevc je Popovićevo v pismu obvestil, da je bil njen brat izgnan zato, ker naj bi v Sloveniji pet mesecev, "od 1. aprila do 2. septembra 1992, prebival nezakonito". Čeprav mu sodnik za prekrške ni nikoli izrekel "varstvenega ukrepa odstranitve tujca iz države", so ga policisti zato 3. septembra 1992 sami izgnali iz Slovenije.

***Je Slovenija ravnala pravilno z izbrisanimi? Povejte svoje mnenje!***
Ob koncu vojne v BiH leta 1995 se je družini zbudilo upanje, da se bo Dragomir vrnil, a le dokler Dragojla ni prejela odgovora iz Zagreba, pisma Nenada Peroša, tedanjega načelnika oddelka za iskanje in okrepljeni nadzor pri ministrstvu za notranje zadeve Hrvaške, ki je potrdil, da so Dragomirja dne 5. septembra 1992 "po evidenci o primopredaji vojno in delovno sposobnih beguncev, državljanov Republike Bosne in Hercegovine, s ciljem vračanja v matično državo" predali oblastem Republike Bosne in Hercegovine.
Kršitev mednarodnega prava
Rekonstrukcija Dragomirjeve deportacije kaže, da je bil Dragomir v dveh dneh transportiran iz kontinentalne Hrvaške do nekaj sto kilometrov oddaljenega mejnega prehoda v bližini Metkovića. Po vsej verjetnosti ga je slovenska policija s pomočjo hrvaške predala organom takratne Herceg Bosne, se pravi enotam bosanskih Hrvatov, ki so živeli v tem delu Bosne ter se vojskovali proti Srbom in oblastem v Sarajevu. Na območjih, kjer so se prav takrat dogajali množični poboji civilistov, so v njem prepoznali "vojno sposobno osebo", ki je bila nato spremenjena v vojnega ujetnika.

***Je Slovenija ravnala pravilno z izbrisanimi? Povejte svoje mnenje!***
Šele konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je v Sloveniji po prvi odločbi ustavnega sodišča odprla javna razprava o nezakonitosti izbrisa, ki ga je državna uprava tajno izvedla 26. februarja 1992, je Dragomirjevi družini postalo jasno, da je bil njihov sin, brat oziroma oče žrtev nezakonitega izbrisa iz registra stalnih prebivalcev Slovenije. Vozniško dovoljenje, ki so mu ga odvzeli, je bilo v resnici veljaven dokument, čeprav mu je ravno takrat potekel potni list.

Petronjić nikoli ne bi smel biti izgnan, izgon na vojna območja, kjer je prav zaradi svoje narodnosti izgubil življenje, pa pomeni resno kršitev številih mednarodnih konvencij, zato njegova družina vztraja pri odkritju in kaznovanju tistih, ki so vsaj posredno krivi za Petronjićevo smrt.

Na tak način so tudi ostarelega (sedaj 89letnika) Ivana preganjali, a se je preko zelene meje le uspešno vrnil v svoj dom. Kljub 90-tim letom še ni dobil odločbe, a v sloveniji živi od 1955leta, v lastni hiši, ki mu jo sedaj nasilno rubijo, rutinsko, kakor Židom v III.Rajhu, da to se dogaja sedaj.

Podporniki starcu so le Ljudje iz vrst Izbrisanih in ne (s)lovenci!

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli