Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Mojca Mavec09.03.2009
Koliko let se je že nabralo, odkar smo prvič slišali za Izbrisane. Vmes smo prebrali nekaj knjig, se preselili v drugo ulico, zamenjali dekle, nekaj srajc in vlad. Postali smo evropski državljani, sprejeli evro. A poseg, ki je izbrisal več kot 25 tisoč ljudi je madež, ki ostaja v naši družbi. Včasih o njem spregovorimo ob kavi, drugič kaj prebereš v časopisu – sploh, ko je pri volivcih potrebno nabrati pomembne politične točke.
Izbrisani so spet prišli v ospredje po lanskih volitvah, ko je vladajoča koalicija napovedala, da jim bo končno pričela izdajati odločbe. Poleg medijev in domačih nevladnih organizacij so na njihov položaj v vseh teh letih opozarjali tudi institucije Evrospke unije in Združeni narodi. Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu o zadevi sicer še ni odločalo, a če bo ugotovilo kršitve človekovih pravic, se Slovenija ne bo mogla več izogibati odgovornosti. Zdi se, da nismo še odrasel narod, ki se ne bi kar naprej čutil ogroženega od drugih in za vsakim vogalom slutil zaroto. Zato pa letos v polnoletnost vstopa naša samostojna država. Zdaj smo dovolj stari za zaključek krivično poglavje iz poosamosvojitvenega obdobja. Dovolj stari za opravičilo izbrisanim in primerno odškodnino. Navsezadnje je tudi naša pot v samostojnost temeljila na spoštovanju istih principov - osnovnih človekovih pravic.

Mojca Mavec, TV Slovenija

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Breda Smolnikar

09.06.2009
Breda Smolnikar, pisateljica, se pridružujem kampanji za svobodno izbiro domovine in možnost uveljavljanja slovenskega državljanstva vsem ljudem, ki so bili po krivici v Sloveniji izbrisani in ki si želijo tu živeti. Saj so si s svojim delom v tej deželi državljanstvo tudi zaslužili. Vendar je beseda »zaslužili« neustrezna. Vsak človek bi moral imeti pravico naseliti se tam, kjer sam hoče. Saj zemlja ni od nikogar, nekateri so si jo pač samo prisvojili.

Breda Smolnikar, pisateljica

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

»Za obvladati sovražnika so dovoljena vsa sredstva, ne samo tista, ki jih pozna demokracija, tem več tudi tista ki z demokracijo nimajo nobene zveze; to sta prvo diskvalifikacija na to likvidacija.
V času, ko je Kučan podal tako izjavo je bilo povsem jasno, da so Slovenci na čelu s Kučanom imeli za sovražnike SFRJ-Neslovence. Pojem "likvidacija" je nevarna grozota, za to so se Slovenci, s strahom pred tujo javnostjo, opredelili za mehkejše likvidacije s pomočjo svojega pravosodja.
Spoštujoč takšno Kučanovo stališče je načelnik Koparske upravne enote v svoji pisarni leta 1996 meni osebno ponosno pripovedoval, da v Sloveniji pokradenem Hrvatu ni potrebno pravedno pomagati, (saj sem ga jaz takrat prosil za pomoč Buzečanom-Hrvatom) tem več tudi drugim SFRJ-Neslovencem je potrebno na montiranim sudnim procsima skozi vsiljene jim ogromne sudne stroške vzeti v Sloveniji pridobljeno imetje– »V Sloveniji pridobljeno premoženje mora ostati v Sloveniji!«-, a za to so naši fantje, pravniki, odvetniki in sodniki, zelo dobro instruirani. Neslovence je potrebno namerno ne razumeti tako, da jim življenje v Sloveniji postane težko in ogabno. Vse jih je potrebno pregnati preko Kolpe. Za deset let bo Slovenija postala čista.
Slovensko sudstvo bo za »njih« slepa ulica, a s plačevanjem Slovenskih odvetnikov bodo zapravili svoje imetje, ne vedoč, da so sodbe zoper njih v naprej določene.
Za to so postali Izbrisani, med katerimi je tudi moj oče (tu posameznica iz UE koristi priliko prigrabiti premoženjsko korist kolegici Daliji), ki v Sloveniji živi več kot 50 let. A prav zaradi tega moja mati sedaj prodaja svoje imetje, da bi lahko plačala meni s prevaro izropano, nepravično vsiljene sodne stroške.

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Šribar Janko TOŽNIK v P 2997/2007-III-zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani

O.F.13, 6310-Izola

v Izoli, 6.10.2009

na

O K R O Ž N O S O D I Š Č E V Lj U B Lj A N I

v dveh izvodih naslovim

V L O G O

glede odnosa zastopnice tožene do te zadeve in do v njej storilcev kaznivih dejanj kot prič, ki je nujno-pomemben –odnos- za v postopku dokazovanje, da so največji del povzročene-mi vsestranske škode, ki jo tukaj odškodninsko iztožujem povzročili državni uslužbenci s svojo osebno zločinsko samovoljo hudo kršeč tedaj veljavno zakonodajo, kar me je leta-dolgo najhujše trpinčilo in vsestransko uničevalo, ter da je del storjenih-mi krivic: gluhost državnih institucij, sodstva, sociale, varuha čl. pravic, zdravstva,... le nemarnost-dodatek k osebnim zločinom storilcev Škrbine, Božič, Žbogar, Andrejašič,...

P R E D L A G A M / Z A H T E V A M

pravne države dostojen in pravno pravičen odnos državnega pravobranilstva do zadeve in do akterjev, kateri so jo pravne države rušeče-nedostojno, protičlovečno zločinsko, povzročili

Spoštovano sodišče,

dejstvo je, da zastopnica tožene, kot v tej moji zadevi nasprotna stranka, brani državo, ki je moja domovina v kateri tudi živim in, mi ni vseeno, na kateri način to mojo domovino brani. Še več: tudi sam se čutim obveznega svojo domovino braniti od »obrambe«, ki bi bila kaka kriminalna, civilizirane države nedostojna, hudo sprenevedna zarota zoper hudo oškodovanega lastnega državljana, z civilizirane države nedostojnim namenom: umazane zaščite storilcev najhujših protičloveških kaznivih dejanj in, sem zato v svojih sodišču predloženih aktih večkrat navedel:

da naj zastopnica tožene spozna najhujše protičlovečnosti, ki so mi jih uslužbenci tožene samovoljno hudo kršeč obstoječo zakonodajo zakrivili, ter naj svoja dosedanja boleča-me pisna sprenevedanja opusti in, se v tej zadevi tudi sama pravično raziskovalno spravi na osebe, ki so v imenu pravne države, ki jo brani, množično izvajale zločine nad povsem nedolžnim prebivalstvom iz osebno-lastnih nizkotnih pobud. Le tako bo zastopnica tožene lahko pravilno in pravne države dostojno branila pravno državo, za katero se Slovenija vsem svetu vztrajno poudarjano, a glede izbris-genocida povsem neodgovorno, predstavlja.

Tej moji sodno-uradni zahtevi nasproten odnos državnega pravobranilstva do zadeve in prič, storilcev množičnih zločinov proti človečnosti, bi pomenil: državno zagovarjanje zločinov proti človečnosti, ZAVESTNO identificiranje in legitimiranje slo-države kot genocidno zločinske.

V ta namen tukaj priložim akte, ki neizpodbitno dokazujejo, da so uslužbenci Občine/UE Izola, Silvo Škrbina in njegova zločin-združba, v Zakonu za tujce iz leta 1991 in v 0016/4-1496-8-DEPEŠI Slavka Debelaka z dne 27.2.1992 spoznali možnost za zlorabo svojih »pet minut«, za čiščenje slo-teritorija, nadaljevali FOJBE in HUDE JAME v za ta čas še možni obliki, ter ne glede na dejstvo, da čeprav nehumani Zakon za tujce in čeprav genocidna Debelak-DEPEŠA to v svojih kriterijih nista zahtevala, so se s svojim osebnim protičloveškim zločinsko divjaškim »fojbaštvom« brutalno sadistično izživljali nad za njihova osebna dojemanja nižjo, človekovih pravic tudi iz lastne slo-zakonodaje nevredno, Neslovenci-raso.

Zakon za tujce, čeprav neustavni, je namreč točno določal:

z 60. členom za izbris iz RSP mene ne zadevajočo kategorijo oseb: tuje državljane, ki so se lahko legitimirale z veljavnim uradnim tujim osebnim dokumentom z fotografijo, s katerim je lahko bila izkazana istovetnost tujca,

z 82. členom nadaljnjo veljavnost stalnega prebivališča tudi za tuje državljane, a niti tuji državljan nisem bil,

z 33. členom pridobitev podatkov o narodnosti od osebe na katero se ta nanaša, NE pa z po tujih državah zlonamernim protizakonitim kopanjem po genih obravnavane osebe in celo njegove matere,

z 34. členom pridobitev podatkov o državljanstvu od osebe na katero se ta nanaša, NE pa z po tujih državah zlonamernim protizakonitim kopanjem po genih obravnavane osebe in celo njegove matere,

z 35. členom ravnanje z pridobljenimi podatki za zadeve, za katere so zakonito pridobljeni, NE pa zlonamerno vsiljevanje celo protizakonito pridobljenih podatkov ustanovam, ki te podatke sploh niso zahtevale; sodišča in druge.

Genocidna Debelak-DEPEŠA pa se je nanašala na po Zakonu za tujce iz RSP izbrisane osebe, kamor nikakor nisem sodil; izbrisan sem bil protizakonito.

Žbogar, Grlica, Božič, Škrbina in Andrejašič so te tedaj veljavne zakone bili dolžni poznati, spoštovati in dosledno izvajati, a so se na vse požvžgali, štelo jim je le: znebiti se še enega Neslovenca, četudi le domnevnega in, ne glede na izbiro in brutalnost sredstev in višino cene njihovega osebno-zlobnega ravnanja!

Odškodnina, ki jo s to tožbo iztožujem, naj se poravna iz premoženja oseb, ki so mi škodo povzročile, ter se na ta način država, davkoplačevalci, materialno zaščiti in se genocidni zločini z države, naše domovine, sperejo v zapore skupaj z genocidnimi zločinci. Le tako bo lahko država DOSTOJNO obranjena.

Tukaj priložene akte ali teh vsebino naj zastopnica tožene, v pričam preprečitev prirejanja podlih konstruktov, pričam ne izroči pred njihovim zaslišanjem na sodišču, temveč naj za svojo čisto vest tako brani pravno državo, da storilce najhujših kaznivih dejanj proti človečnosti, ki so s svojo zločinsko samovoljo pravnost države rušili, sama spravi k priznanju njihovih osebnih zločinov, ki jim jih država, -proti-ustavni Zakon za tujce iz leta 1991 in celo zločinsko-genocidna Debelak-DEPEŠA iz leta 1992-, ni naložila izvajati.

Škrbina je,

po popolnoma ZAVESTNI krivdi načelnika UE Izola Branka Andrejašiča, ki na mojo uradno zahtevo z dne 8. junija 2001 ni hotel Škrbino odstraniti iz UE Izola:

»Za Nedo Božič in Silva Škrbino zahtevam nemudoma odstranitev z delovnega mesta, ki ga že desetletje brutalno protičloveško zlorabljata, brutalno in brezdušno se igrajoč z usodami nedolžnih občanov, davkoplačevalcev, ter da se po raziskavi s pomočjo kriminalistične policije, državnega tožilstva in sodstva najstrožje kaznujeta.«

še vedno zločinsko dejaven in je poleg številnih drugih zločinov 5.10.2009 okrog 10e ure na UE Izola ob navzočnosti kriminalista tudi Marku Markoviču iz Bared 17 zagrozil: »Niste prvi in ne zadnji, katerega bom izpisal RSP!«, pred tem pa mu ni hotel izdati vozniškega dovoljenja! Ostarela zakonca Ćetojević Momčila in hudo bolno Ratko še vedno sadistično trpinči s svojo iz nizkotnih pobud sadistično ne-vrnitvijo-jim protipravno odvzetega-jim stalnega prebivališča na njunem lastnem naslovu v Izoli, Ljubljanski 14a, in sicer: kljub veljavni Ustavni U-I-246/02-28-odločbi z dne 3.4.2003! Pošast??? TEMU JE NUEN TAKOJŠNJI KONEC! Škrbino v zapor!!!

Po Ustavi RS smo pred zakonom VSI ENAKI, zato je storilce izbris-zločinov iz zavestnih nizkotnih pobud in ZAVESTNEGA trpinčenja nedolžnih slo-prebivalcev tudi PO URADNI DOLŽNOSTI državnega pravobranilstva nujno TAKOJ predati državnim organom pregona.

*****

Na danes, 13.10.09, prejeto P-A24-382/2002-163-V-PRIPRAVLJALNO VLOGO tožene z dne 17.9.2009

Z A H T E V A M

da, zaradi nujnega vpogleda v MENI NEZNANE uradne listine, katerih vsebino NE vsebuje Zakon za tujce iz leta 1991 in tudi genocidna Debelak-DEPEŠA NE, na katerih podlagi tožena v svoji pripravljalni vlogi zatrjuje, da so njeni uslužbenci z mano postopali skladno z zakoni, (da) vse te listine-dokaze tožena sodišču in meni predloži. Tožene vsa prerekanja mojih navedb, ki niso z dokazi utemeljena in obrazložena, naj sodišče zavrne kot nedostojno oholo SPRENEVEDANJE.

S spoštovanjem,

Šribar Janko

PRILOGE:

akt z dne 17.8.2009: NUJNI ODGOVORI ŠKRBINE

akt z dne 18. julij 2009: PRIČANjA

akt DRAGICA ŽBOGAR-ZLOČINI z dne 21.8.2009

akt NEDA BOŽIČ-ZLOLINI z dne 21.8.2009

akt BRANKO ANDREJAŠIČ-ZLOČINI z dne 24.8.2009

akt SILVA ŠKRBNIE-ZLOČIONI z dne 24.8.200

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

NADALJEVANJE SOJENJA V ZADEVI: P 2997/2007-III-zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani: BO 3.11.2009 ob 9h OKROŽNO SODIŠČE LJUBLJANA PRITLIČJE, SOBA 19 (NA KONCU HODNIKA).

ODLOČITI BO TREBA: KDO JE SPROVAJAL ZLOČIN, DELAVCI UPRAVNIH ENOT PO NALOGO NACIONALNE DRŽAVE ALI SO POSAMEZNIKI VODILNI NA UPRAVNIH ENOTAH UVIDELI SVOJO PRILOŽNOST IN IZŽIVETI V SEBI PRIKRITI RASIZEM - NACIZEM.

TREBA JE VEDETI, DA HITLER NI NACIZEM, SAJ BREZ NEMŠKEGA NARODA JE NULA, NACISTIČEN JE BIL NAROD.

KAKO BO TO V SLOVENSKEM PRIMERU, POSAMEZNIK ALI ŽELJA PO "NACISTIČNI DRŽAVI" (TEMU SO NEKOČ REKLI "ŠOVINIZEM").

vabljena javnost, novinarji, PIC, "civilno umorjeni", vsi "bosanci"

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Matevž Krivic o Piranskem zalivu, ki ves nikoli ni bil slovenski vojko, četrtek, 29. oktober 2009
In zdaj še nujno opozorilo zlasti za laike, a žal potrebno tudi za številne pravnike - o nestrokovnosti populističnega ‘argumenta’, da je ‘Piranski zaliv od vekomaj v celoti pripadal Sloveniji’ in da je zato Slovenija po tej poti vedno imela stik z odprtim morjem. Ne, ni res - Slovenija nikoli! Ta stik z odprtim morjem je namreč vedno imela tista država, v katero je Piranski zaliv kot celota (z obalo vred) spadal: Beneška republika, Avstrija, Italija, SFRJ - Slovenija pa vse do osamosvojitve leta 1991 sploh ni bila mednarodnopravni subjekt, ki bi lahko imel stik z odprtim morjem.
V trenutku, ko se je osamosvojila, pa savudrijska obala Piranskega zaliva ni bila njena - torej tudi Piranski zaliv v celoti gotovo ne.
/…/
Nasproti ‘tolažbi’, češ saj sporazum tako in tako ne bo podpisan in naj potem rešitev mejnega spora mirno čaka na boljše čase, pa bi rekel, da je to za Slovenijo slaba tolažba. Ohranjanje sedanjega dejanskega stanja bo s potekom časa prej krepilo hrvaške kot slovenske pozicije - še zlasti, če bo krivda za propad dogovora Pahor-Kosor bolj na naši kot na hrvaški strani.

Matevž Krivic, ustavni pravnik, v Delu

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

SLOVENSKI POVOJNI POBOJI PO LETU 1992, LUDI JE ZLOVENIJA ZLORABILA ZA PLEBISCIT, DA BI JIH NATO POVSEM PARALIZIRALA, OKRADLA, ONEMOGOČILA ZDRAVSTVENE STORITVE, POKOJNINE... (skratka "naci-fašisti").
In kaj se dogaja danes pa ne zaradi slovenske "dobre duše", EVROPA je tu in pritiska;

"Zakon o izbrisanih ne podeljuje odškodnin"
Kresal: Opozicija bo streljala z vsemi topovi
12. november 2009 ob 15:01
Ljubljana - MMC RTV SLO
Vlada je sprejela predlog zakona, s katerim se začenja "zadnja faza urejanja področja t. i. izbrisanih", je pojasnila notranja ministrica Katarina Kresal.

MNZ po njenih besedah pri tem zakonu v celoti sledi določbam ustavnega sodišča, z njim pa ureja status tistim, ki niso pridobili dopolnilnih odločb in nimajo pravice do njih. Po individualnem postopku bodo lahko pridobili dovoljenje za bivanje za naprej in s posebno odločbo tudi legalizacijo njihovega bivanja za pretekli čas.

Državnemu zboru bodo zdaj predlagali, da zakon v parlamentu obravnavajo po hitrem postopku. "Posebej pa poudarjam, da s tem zakonom ne podeljujemo odškodnin in državljanstva izbrisanim," je zatrdila Kresalova. Pričakuje, da bodo sledili zapleti in da bo opozicija uporabila "vse topove, ki ji ima na voljo". "A to, kar delamo, je pravično in zakonito."

Zakon po njenih besedah ne govori o odškodninah, ker tega ustavno sodišče ni predpisalo. So pa določili rok, v katerem je mogoče vlagati zahtevke za ureditev statusa in to je tri leta od uveljavitve zakona.

Novost zakona je obravnava otrok izbrisanih, ki mnogokrat niso imeli urejenega statusa, kar je v nasprotju s konvencijo o pravicah otroka in načelom o koristi varstva otrok. Novela tudi določa, da dovoljenja za stalno bivanje ne more dobiti oseba, ki je v kazenskem postopku ali je bila obsojena zaradi hudodelstva zoper človečnost ali vojnega hudodelstva.

Kresal: Od sto do nekaj tisoč izbrisanih
Kresalova je dejala, da števila upravičencev po predlogu zakona še ne more ocenjevati, ker ni znano, koliko se jih bo v postopek prijavilo. Po njenih besedah bi jih lahko bilo "od sto do nekaj tisoč".

A. S., A. K. K.

VIDEO Še zadnji korak pri izbrisanih

Ivan · asistent Pridružen/-a: 11.06. 2007, 09:34 Prispevkov: 152

Peticija v podporo izbrisanim
Oddajte svoj podpis v podporo rešitvi vprašanja Izbrisanim 2009
Peticija v podporo Izbrisanim

V pravni državi je treba odločbe ustavnega sodišča spoštovati.

Zato podpisani podpiramo odločenost notranje ministrice Katarine Kresal, da dosledno izdaja dopolnilne odločbe na podlagi razsodbe ustavnega sodišča in pozivamo poslanske skupine v Državnem zboru, naj zavrnejo stališča iz interpelacije zoper ministrico.

Istega dne kot zakon o državljanstvu nove samostojne države slovenije je bil sprejet tudi zakon o tujcih. Ta je za državljane drugih republik, ki ne bi zaprosili za slovensko državljanstvo ali pa bi jim bila o tem izdana negativna odločba, določal, da v dveh mesecih po poteku roka postanejo tujci. Čeprav takratna pravna ureditev ni poznala izbrisa stalnega prebivališča na podlagi zakona, je državna uprava »prestavila« več kot 25 tisoč ljudi (beri dejansko preko 131.000ljudi, to število se namreč PRIKRIVA, kakor včasih povojne poboje!!!), ki niso pridobili državljanstva, iz registra stalnih prebivalcev Slovenije v evidenco tistih, ki naj bi si svoj status šele uredili.

Iz medijev znane usode kažejo, da so se novonastali »tujci« v tem položaju znašli iz zelo različnih razlogov. Vsekakor pa se velikanski večini ni niti sanjalo, da bodo zaradi tega izgubili status stalnega prebivanja v Sloveniji in vse z njim povezane pravice.
Med izbrisanimi je bilo okoli pet tisoč otrok, deset tisoč žensk in celo več tisoč oseb slovenske narodnosti. Vsi so na mah izgubili nekatere socialne pravice, niso si mogli urediti osnovnih dokumentov za normalno življenje, mnogi so ostali brez dela ali so morali zaradi tega zapustiti Slovenijo, nekateri pa so bili iz nje kratko malo izgnani. Iz medijev poznamo celo usodo človeka, ki je bil dobesedno poslan v smrt, saj je bil po izbrisu in izgonu iz Slovenije ubit v etničnem čiščenju na območju bivše Jugoslavije.

Celo po tistem, ko je ustavno sodišče v dveh odločbah razsodilo, da je bil izbris nezakonit in da je treba krivico tako tudi popraviti, se še kar nadaljuje sovražna, populistična gonja. Izbrisane skušajo prikazati kot bivše pripadnike agresorske vojske, čeprav jih je po dostopnih podatkih zelo majhen del pripadal bivši JLA. Slovensko javnost strašijo tudi s povsem izmišljenimi številkami o odškodninah, ki naj bi jih prejeli izbrisani, čeprav odškodnine niso povezane z izdajanjem dopolnilnih odločb.

Zato podpisani pozivamo vso slovensko javnost, da s prizadevanjem za dosledno spoštovanje pravne države in osnovne človečnosti podpre vrednote, za katere smo se odločili že v boju za samostojno Slovenijo kot demokratično evropsko državo. Moč celote se vedno kaže v položaju in spoštovanju njenega najšibkejšega dela. Kdor izbriše tega, ogrozi celoto.

Trenutno podpisani:

Milena Zupančič
Svetlana Makarovič
Dr. Alenka Šelih
Dr. Spomenka Hribar
Dr. Manca Košir
Helena Drnovšek Zorko
Ciril Zlobec
Milan Kučan
Zoran Janković
Mojca Drčar Murko
Dr. Metka Mencin Čeplak
Dr. Ljubica Marjanovič Umek
Dr. Božo Repe
Dr. Lev Kreft
Dr. Gregor Tomc
Dr. Mladen Dolar
Dr. Ljubo Bavcon
Dr. Vlado Miheljak
Dr. Aleš Debeljak
Dr. Janez Krek
Dr. Rudi Rizman
Dr. Miha Kovač
Dr. Boris Vezjak
Dr. Rado Riha
Dr. Jelica Šumič Riha
Dr. Milica Antić Gaber
Janez Pipan
Jaša L. Zlobec
Igor Vidmar
Jani Kovačič
Zoran Predin
Mag. Barbara Lapajne Predin
Robert Pešut Magnifico
Tone Rački
Boris Ostan
Nikola Damjanič
Dr. Marta Verginella
Dr. Igor Pribac
Dr. Mileva Blažič
Dr. Dušan Keber
Nada Kirn Špolar
Dr. Bojko Bučar
Dr. Vesna Mikolič
Martin Ivanič
Radovan Bofulin
Zoja Skušek
Dr. Jože Roth
Dr. Zdenko Kodelja
Dr. Bogomir Kovač
Dr. Dejan Verčič
Dr. Tamara Lah
Dr. Zoran Pavlovič
Janez Goršič
Vesna Goršič
Dr. Lucija Čok
Dr. Zofija Klemen Krek
Dr. Igor Žagar
Dr. Pavla Zupanc Ečimovič
Bojana Leskovar
Peter Božič
Dr. Pavel Zgaga
Dr. Drago Zajc
Dr. Darko Štrajn
Dr. Božidar Flajšman
Mag. Janez Černač
Rudi Moge
Mag. Hrvoje Oršanič
Mile Šetinc
Mojca Pašek Šetinc
Jelka Kernev Štrajn
Rade Knezevič
Bojan Lepičnik
Nevenka Šimenc
Dr. Janko Predan
Richard Beuermann
Anja Bajcar
Mag. Irena Kure
Jasna Beltram
Andreja Jug
Jurij Kobe
Igor Arih
Jaro Kalan
Ljiljana Manners
Ivo Novak
Ranko Novak
Marjetica Gregorčič Novak
Jasna Modrica Kobe
Biserka Djutović
Violetta Bottazzo
Vlasta Svetina
Milan Vrsajkov
Grega Košak
Saša Benulič
Nina Zidar Klemenčič
Miro Senica
Tomaž Wraber
Dragica Damjanić Radić
Marko Kravos
Mojca Vasle Cejan
Maja Kersnik
Branka Arnautovič
Dr. Tomaž Kalin
Dr. Karel Zupančič
Dr. Ada Polajner Pavčnik
Dr. Stane Pejovnik
Dr. Marijan Pavčnik
Mag. Mateja Kozlevčar
Svetlana Petrušić
Tanja Kremžar
Dr. Milena Milojević
Dr. Boštjan Surina
Robert Cajhen
Viktorija Potočnik
Dr. Marko Marinčič
Alenka Koron
Damir Matić
Nenad Kojič
Dr. Marko Juvan
Dr. Aleš Črnič
Tanja Šarec
Matjaž Vizjak
Borut Mekina
Aleš Hartner
Nejc Novak
Robert Botteri
Dušan Vučko
Dušan Petrovič
Tomaž Verbič Šalamon
Dr. Branko Palčič
Borut Koloini
Liza Stana
Vasilij Stana
Milena Sitar
Danijel Kučič
Bojan Veselinovič
Branko Martin Rupnik
Zoran Odić
Dževada Popaja
Jura Štok
Jure Trampuš
Dr. Sonja Žorga
Tomaž Krištof
Leo Kremžar
Matjaž Hanžek
Vid Doria
Aljoša Železnik
Zvone Dragan
Dr. Katarina Višnar
Janez Turk
Katja Turk
Frančiška Pavlin
Nina Tome
Zvone Kokalj
David Hvalic
Jelko Kacin
Mateja Mešl
Anže Kacin
Katarina Mikulić
Igor Đukanović
Sonja Zorec
Martina Vovk
Lenart Božič
Bojan Božič
Vesna Božič
Ivan Škofic
Goran Miljanović
Matija Murko
Dr. Rebeka Vidrih
Irma Boh
Andrej Boh
Miha Kozinc
Sonja Živkovič
Maja Razboršek
Carmen Hecher
Aleksandar Mladenović
Katja Mramor
Mojca Kumerdej
Robert Waltl
Olga Skopec
Marija Živkovič
Dr. Vaso Predojevic
Blaž Jelenc
Tine Hafner
Sašo Furlan
Božidar Gabrijel
Andrej Savelli
Jure Gartner
Marija Gartner
Gorazd Novšak
Primož Fonda
Marko Sodec
Katja Simončič
Vladimir Bizovičar
Manca G. Renko
Jasmina Držanič
Katarina Gorenc
Matija Logar
Momčilo Čabarkapa
Dr. Luka Omladič
Romana Kavčič
Dr. Petra Roter
Denis Sarkić
Dr. Zlatko Šabič
Anja Golob
Martin Gustinčič
Urban Satler
Samo Žerjav
Jera Marušič
Andrej Uduč
Milan Hmelak
Borut Polajnar
Vlado Odar
Rafael Zupančič
Liana Kalčina
Dr. Ieva Lauraityte
Dada Bac
Matjaž Stopar
Alenka Mayer
Jure Kozamernik
Andraž Mali
Mitja Softić
Adi Moretti
Blaž Zgaga
Vladimir Bizovičar
Andrej Poznič
Zlatko Kovač
Boštjan Kališnik
Boris Berkopec
Dr. Andrej Rozman
Darja Bajželj
Milan Bajželj
Miloš Lozič
Dr. Vesna Leskošek
Dr. Srečo Dragoš
Slavica Plesnik
Milena Verbič
Darko Urbančič
Dr. Ksenija Vidmar Horvat
Sergej Omladič
Tone Vrhovnik Straka
Jože Klobčar
Dr. Miha Fošnarič
Boštjan Kreutz
Dr. Franc Trček
Vera Drašak
Igor Andrin
Janez Kozamernik
Dr. Matija Fajdiga
Lučka Gabrijelčič
Natalija Jeseničnik
Arjan Pregl
Aleša Šavs
Drago Kostevc
Gorazd Kovačič
Veronika Sorko
Aleš Keber
Jasna Sever
Mateja Keber
Snežana Komel
Aljoša Novaković
Snežana Komel
Tina Poglajen
Bojana Skrt
Sandra Brankovic Brecl
Matija Grah
Milena Brajer
Andrej Brajer
Dr. Samo Uhan
Vesna Vravnik
Mag. Dušan Dvorščak
Aleksander Markovčič
Filipina Gale Šparemblek
Uroš Vošnjak
Ečo Vodnik
Aleksander Šparemblek
Tanja Omerzu
Jani Bavčer
Gaja Brecelj
Pavla Stiškovsky
Aleksej Stiškovsky
Zoran Petković
Varja Balžalorsky
Ivan Malešič
Dr. Mateja Tominec Odić
Janja Babič
Luka Blažič
Borut Bašin
Zvonko Pešić
Dr. Marjan Špegel
Nevenka Koprivšek
Lada Zorn
Matej Šurc
Sergej Laurenčič
Tomaž Švagelj
Jasmina Kapun
Dr. Martin Žnideršič
Dr. Andrej A. Lukšič
Tadej Turnšek
Valter Barba
Janez Urevc
Vesna Arhar Štih
Manca Gašperšič
Tatjana Pika Gašperšič
Vida Marolt Parabucki
Ivo Frbežar
Sonja Maravič
Stanislav Arzenšek
Eva Razboršek
Vito Robar
Manica Baša
Milko Poštrak
Slavc Palčar
Miloš Kobe
Marjana Kobe
Dragica Lampreht
Robert Lampreht
Iva Dominkovič
Barbara Murk
Maruša Murko Keber
Irena Brejc
Brankica Petković
Blaž Habjan
Naum Taštanoski
Alenka Taštanoski
Dunja Resnik
Dunja Piškur Kosmač
Dr. Polona Dremelj
Dr. Vojislav Likar
Karel Ferk
Simona Berden
Boris Kovšca
Darinka Kovšca
Dr. Melita Zajc
Lilijana Košar
Albin Košar
Uroš Vojko Blatnik
Mag. Sonja Kralj Bervar
Mitja Bervar
Aleksander Rutar
Renato Flis
Silvo Kristan
Igor Pirc
Laura Orel
Tom Lipovž
Gordana Mojsilović
Irena Šerbec Robar
Dr. Branko Marušič
Irena Marušič
Brankica Petković
Miran Gorenec
Boža Vitežnik Raj
Nataša Kůs
Dr. Drago Kos
Semir Atić
Željka Nardin Milovanović
Mag. Dragan Barbutovski
Dr. Oliver Vodeb
Nataša Paternoster
Maja Hawlina
Matej Šerc
Boris Jurca
Slavka Kocijančič
Simon Pirc
Blaž Gselman
Alja Rems
Slavko Mezek
Vanja Alič
Natalija Assejev Koželj
Mirko Munda
Janez Stepiđnik
Andrej Šolar
Meta Jurc
Tatjana Marušič
Trajan Dimkovski
Ivan Biščak
Dr. Nina Vodopivec
Dinko Meštrović
Maša Stanovnik
Polona Reisner
Milan Paternoster
Mag. Borjana Kremžar Jovanović
Andrej Špik
Vini Nenadić
Nikola Nenadić
Doc. dr. Metka Kuhar
Dr. Vito Turk
Anuša Vidmar Brezec
Samo Sever
Suzana Divjak
Zvonko Kolšek
Dušanka Miščevič
Jurij Kutnjak
Mirjana Pretnar
Vitomir Pretnar
Nina Dolžan
Matija Bulatović
Irena Vujanovič
Dušan Mijanović
Špela Bertoncelj
Barbara Vodopivec
Marija Dimkovski Engelman
Sabina Tržan
Dr. Vida Zei
Marko Vuk
Dejan Koban
Matjaž Prtenjak
Mag. Boštjan Zupančič
Dr. Boris A. Novak
Marjan Debelak
Milojka Klinar
Gvozden Savanović
Dr. Stane Kranjc
Miljana Vegnuti
Mili Arapović
Veso Stojanov
Nevenka Lukić Rojšek
Andreja Ažber
Boris Depolli
Mitja Korent
Lili Zupančič
Anja Golec
Miha Kozorog
Alenka Arko
Miran Korošec
Iztok Sitar
Jani Golobič
Tina Čuček
Miha Štamcar
Andrej Engelman
Igor Pavkovič
Aljoša Čoh
Sandi Frelih
Lovro Centrih
Simona Bandur
Mag. Milan Selan
Nevenka Dobljekar
Mirjam Počkar
Damjan Mrvar
Primož Jesenko
Amelia Kraigher
Ernest Žnidarčič
Sonja Bezenšek
Mirjana Dabič
Eva Preželj
Lev Piautzer
Simona Knavs
Jana Vurkeljc
mag. Tanja R. Vec
Marjutka Hafner
Miran Gaspari
Vojko Kogej
Marjan Mlakar
Tjaša Ivanović
Izidor Godina
Primož Širok
Rajka Pervanje
Maja Miljaković
Anja Roter
Ljubo Raičevič

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli